Z novim protestom pospremili sejo
Kmetje so z opozorilnim protestom ob cesti na Brdo pospremili ustanovno sejo odbora za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027.
Predoslje – V sredo je bila na Brdu ustanovna seja odbora za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, na kateri so obravnavali tudi že predlog za spremembo načrta. Ker so kmetje prepričani, da jim načrt prinaša nove (okoljske) omejitve pri kmetovanju in administrativno preveč zahtevne in zapletene ukrepe, so se ponovno zbrali na protestu, tokrat ob cesti mimo protokolarnega objekta Brdo. Po oceni kmeta in koordinatorja sindikata kmetov Janeza Kerta jih je bilo okoli sto petdeset, torej še več kot v petek v Kranju, ko so sicer potekali opozorilni protesti po vsej Sloveniji. Večina protestnikov je bila s traktorjem, za razliko od petkovih protestov so jih opremili še s transparenti, na katerih so bili napisi v angleščini. Na seji odbora za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike je bila namreč kot predstavnica Evropske komisije tudi Christine Borchmann, sicer direktorica Agri.C.
Naj tudi v Bruslju vidijo
»Naj tudi v Bruslju vidijo, da smo slovenski kmetje na nogah in da se z evropsko in s slovensko kmetijsko politiko ne strinjamo,« je v nagovoru zbranim kmetom dejal predsednik sindikata Anton Medved in dodal, da bodo od rezultatov pogovora predstavnikov kmetov s predsednikom vlade Robertom Golobom, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko in še nekaterimi drugimi ministri odvisne nadaljnje protestne aktivnosti sindikata kmetov. Janez Porenta, kmet iz Kranja, sicer pa predsednik Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Kranj, je ugotavljal, da je strateški načrt prinesel veliko novih ukrepov, ki niso smiselni za umno kmetovanje in samooskrbo prebivalstva s hrano. »S takimi ukrepi bomo kmete odvrnili od dela na zemlji, ne pa jih spodbudili,« je dejal.
Predlagajo spremembe strateškega načrta
Člani odbora za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike so se strinjali s predlaganimi spremembami strateškega načrta, ki jih bo morala potrditi še Evropska komisija. Tako naj bi plačila za naravne in druge omejitve (plačila OMD) začeli izvajati po strateškem načrtu 2023–2027 na podlagi zahtevkov iz zbirnih vlog za leto 2024, letos pa naj bi jih izvajali in financirali še iz programa razvoja podeželja 2014–2020, vendar bi pri tem že upoštevali novi model točkovanja. V varovalnem pasu ob vodotokih bi po uveljavitvi predlagane spremembe strateškega načrta lahko sejali tudi mešanice trav, detelje, travno-deteljne in deteljno-travne mešanice. Še vedno bi za ta pas veljala prepoved uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, prepovedano naj bi bilo tudi oranje oziroma bi bila dovoljena obdelava tal le kot priprava za setev. Pri podpori za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov naj bi zgornji vstopni prag zvišali s 165 na 330 tisoč evrov standardnega prihodka in podporo v primeru ekološkega kmetovanja zvišali za dvajset odstotkov. Za ta ukrep naj bi dodatno namenili 6,2 milijona evrov. Ker je pri vzpostavitvi centralnega registra drobnice prišlo do zamude, naj bi pri dohodkovno vezani podpori za rejo drobnice upoštevali kot pogoj 15. marec, in ne 1. februar.