Preprosto Zvezdana

Zvezdana Mlakar nas vsakič znova preseneča s svojo zvedavostjo, zgovornostjo in iskrenostjo v Zvezdani, večerni pogovorni oddaji na Televiziji Slovenija. Z leti je oddaja dobila precej moškega občinstva, čeprav je bila morda najprej namenjena ženskam. Najbolj pa se večina njenih gledalcev veseli gostov, ki jih v Zvezdani podrobneje spoznajo.

Zvezdana Mlakar je rojena na Ptuju. Po študiju je ostala v Ljubljani, nam je že pred leti v intervjuju zaupala znana slovenska gledališka igralka. Takrat se je malo humorno izrazila, da živi na »njej ljubem hribu« oziroma na kmetiji praktično sredi gozda, kakšnih dvajset kilometrov iz Ljubljane. Sedaj jo že pet let lahko spremljamo kot voditeljico v večerni pogovorni oddaji na Televiziji Slovenija s preprostim naslovom: Zvezdana. Vseeno pa smo Zvezdano Mlakar tudi že prej lahko gledali na malih zaslonih, v njenih minutah v oddaji Dobro jutro.

Na začetku so oddajo Zvezdana napovedovali kot »intimne nočne pogovore, ki podirajo tabuje«. Ta je že po nekajmesečnem predvajanju dosegla visoko gledanost. Mlakarjevo je to rahlo presenetilo, a obenem strašno razveselilo. In tudi sedaj, pet let po tistem, smo ji zastavili podobno vprašanje. V nadaljevanju pa nas je zanimalo še, kako se je počutila v vlogi tekmovalke v zabavnem maskirno-glasbenem šovu, ki smo ga nedavno lahko spremljali na Planet TV.

Ste si kdaj mislili, da bo Zvezdana postala ena bolj gledanih večernih pogovornih oddaj?

Z urednikom Rokom Smolejem se nama nikakor ni sanjalo, da se bo oddaja tako razcvetela. Bila je strast, neka notranja vizija pogovarjati se preprosto in iskreno prisluhniti ter odstraniti plašnice.

V eni izmed zadnjih oddaj ste gostili Borisa Kobala. Včasih k vam v oddajo pridejo tudi gostje, ki se ne odzovejo kar na vsako povabilo, ne pridejo v vsako oddajo. Med njimi najdemo tudi znana tuja imena.

Na to sem zelo ponosna. Zavedam se časti, da mi ljudje zaupajo. Zaupanje je danes dragocenost, ki je ni lahko pridobiti, izgubiš pa jo lahko takoj! Da se tujci lažje in pozitivno odzovejo na vabilo, pa pripomore ugled nacionalne televizije. Nisem vedela, da to igra vlogo, a je res, da ko nekoga povabiš iz tujine in sliši, da gre za nacionalno televizijo, je to zanj čast – in garancija, da bo delo opravljeno kvalitetno.

Obstaja kakšen ključ, po katerem izbirate goste?

Ni ključa, je iskreno zanimanje, je vsebina, ki jo gost ali gostja živi. Nekaj potegne. Meni so vsi ljudje zanimivi, jaz bi gostila vse po vrsti, zato pa je moj urednik Rok Smolej bolj moder (čeprav je kar dve desetletji mlajši od mene). Ima izjemen občutek za televizijo kot medij in vedno sprejmem vse njegove predloge. Pri izboru ima tako glavno besedo on. Dobro sodelujeva in ta združena moč, zaupanje, strokovnost se v oddaji tudi čutijo. Pa tudi režiser Niko Karo diha za oddajo. Res ustvarjam v varnem in kreativnem okolju.

Se spomnite kakšne oddaje Zvezdana iz preteklosti, ki vam je še posebno blizu ali pa so ljudje nanjo odreagirali intenzivneje kot običajno.

Ljudje vedno močno odreagirajo na teme, ki se vrtijo okrog otrok, vzgoje. Vedno opazijo goste, ki so »krvavo« iskreni, in teme, ki se dotikajo tabujev. Moji gledalci in gledalke so ljudje različnih profilov, izobrazb: največ jih je srednjih let ter žensk. Mislim, da jih druži želja po znanju, dobrih informacijah, da so sposobni vživljanja, sočutja in življenjske širine. Velikokrat se mi zgodi, da me kdo na cesti kar objame in mi reče: »Hvala, rešili ste mi življenje!« Mogoče je izjava pretirana, a res mi je toplo pri srcu, če mi kdo pove, da smo mu za trenutek razsvetlili življenje.

Glede na to, da ste igralka, vam nedvomno izkušnje z odra pridejo prav tudi pri vodenju, čeprav je to verjetno drugačna »vloga«.

Pri vodenju oddaje mi igralske veščine pridejo prav, a to ni igranje. Igranje vloge potrebuje veliko vaje. Najmanj dva meseca in pol, zgodba pa je vnaprej znana. Igralske izkušnje, občutek za dramaturgijo, veščina dobrega poslušanja, to, da začutim, kje se zgodba dotakne srca in duše, to je tisto, na čemer gradim svoje delo. Nisem novinarka, ne pogovarjam se s pozicije moči. Gre za iskreno in resnično zanimanje, radovednost – in to ljudje tudi najbolj cenijo.

Ste tiste vrste voditeljica, ki (včasih) analizira svoj nastop oziroma vodenje po končanem snemanju?

Sebe težko gledam. Pa vseeno, če se le da, pogledam vse oddaje. Ne mešam se v montažo, zaupam. Včasih z Rokom sedeva in analizirava, kaj bi lahko naredila bolje – ker se vedno da še bolje.

Posebni časi so, če uporabim ta morda rahlo neposrečen izraz. Pogrešate oder, igro, aplavze v dvorani?

Pogrešam. Zelo. Ta gluhi čas nas bo zaznamoval, nas – igralce. Verjetno tudi gledalce; da ni vse samoumevno in da je živi stik bogastvo.

Spremljali smo vas tudi v šovu Kdo si ti? Zvezde pod masko na Planet TV. Tam ste bili del ene od dveh tekmovalnih ekip, ki je ugibala, kdo se skriva pod masko med nastopajočimi. Zanimiva in nova izkušnja? V teh časih lahko tudi neke vrste kompenzacija za nastopanje na odru, bi človek rekel. Bi se znašli tudi v obratni vlogi, kot pevka?

V šov sem šla iz radovednosti. Moja zbirka različnih medijskih nastopov v različnih žanrih se veča … (smeh) Naša naloga je bila le, da smo bili bolj osredotočeni in zabavni. Kot pevka pod masko se ne bi preizkusila. Mi je ljubše sedeti, gledati in poslušati. Moj nastop na Planet TV pa se mi zdi pomemben predvsem zaradi ene stvari: prvič se je namreč zgodilo, da nas televizije niso omejile, češ če delaš na »nacionalki«, nas na komercialni televiziji ne zanimaš, kar je dodatno omejevalo naš mali medijski prostor; in to se je spremenilo. Saj če te ljudje radi gledajo, jim je res vseeno na kateri televiziji, mar ne?

Kaj pa, če bi vam ponudili vodenje kakšne druge oddaje, bi ga sprejeli?

Ne, za zdaj ne. Ne vidim razloga, moja oddaja je točno to, kar rada delam in sem si tudi želela delati.

Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali zgolj za svojo dušo.

Veliko berem po »službeni« dolžnosti, ampak vse to so knjige za mojo dušo. Rada gledam filme, gledališke predstave – vse to je hrana za mojo dušo. Nazadnje pa sem brala knjigo Neukročena in je odlična.

Kdaj pa je Zvezdana najbolj srečna?

Zdaj, ta trenutek. Pišem in pišem, sanjam, berem … Potem bom šla na vrt. Sreča je stvar trenutka, tukaj in zdaj, in je moja odločitev.