Porazni dan zmage 2022

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 6. maj 2022 / 21:36

Usodno popuščanje

Poznavalci pravijo, da je hotel ruski predsednik Putin letošnji dan zmage praznovati v znamenju zmage v »specialni vojni operaciji« v Ukrajini, ki pa za zdaj ni prav nič zmagovita. Začela se je že 24. februarja, a konec aprila kakšne posebne zmage ni na vidiku. V Rusiji rojeni politični analitik in publicist Sergej Sumlenni, ki živi v Berlinu, je v intervjuju, ki ga je dal že dva dni po začetku ruskega napada, razložil nekatere posebnosti te ruske »operacije«, ki so tudi več kot deset tednov po začetku napada še vedno pomenljive. Ena od njegovih ugotovitev je, kako sta Nemčija in Francija do tega napada ves čas popuščali pred ruskimi zahtevami na škodo Ukrajincem. »Ukrajinci so leta govorili, da naj prekinejo projekt Severni tok 2, da naj se uvedejo sankcije proti Rusiji, ki želi zasesti celotno Ukrajino. A vsi so se smejali Ukrajincem, češ da so rusofobni in ne preveč pametni vzhodnjaki v primerjavi z njimi, velikimi, bogatimi pacifističnimi nacijami, in zatrjevali, da je Putin razumen in da se z njim lahko pogovarjajo. V zahodnih družbah so ignorirali razumne interese Ukrajine in se strinjali, da ima Rusija zveličavno in primarno pravico, da Ukrajini diktira, kaj naj počne. To je grozno.« Zahodna Evropa je po drugi svetovni vojni 77 let uživala v miru in blaginji, svojo varnost pa je videla v povezavi z ZDA in Natom. »Naučili ste se mir in varnost sprejemati kot gotovost in dejstvo – češ kaj pa se lahko zgodi, vedno bomo imeli svoj veganski latte macchiato v udobnem baru v berlinskem Kreuzbergu. To je napaka. Mir in varnost nista nikoli gotova, treba ju je varovati vsak dan.« Sumlenni je že dva dni po napadu opozoril, da se Putin ne bo ustavil v Ukrajini. »Njegove sanje so namreč diktiranje vsemu svetu, kaj naj naredi. Vse to je posledica apatije več generacij zahodnoevropskih politikov, ki so verjeli, da je veliko privlačneje hoditi v Moskvo in piti peneče vino v Kremlju s Putinom, kot pa da bi govorili o varnostnih strahovih vzhodnih Evropejcev. Zdaj imamo zadnjo priložnost, da se Evropa in Nato združita proti tem napetostim. Nismo v letu 1938, smo v letu 1940, ko so nemški tanki stali pred Parizom. Če se ne odzovemo zdaj in z vso močjo, tudi vojaško, ne le s sankcijami, bomo v letu ali dveh videli ruske tanke v Gdansku, Poznanju ali celo v Berlinu. Nobena dobra povezava z ekonomskim oddelkom na ruskem veleposlaništvu ne bo rešila nemškega poslovneža, ko bodo ruske bombe zadele njegovo tovarno v Brandenburgu.« Opozoril je tudi na dejstvo, da vojna v Ukrajini traja že osem let (od 2014) in da se je Ukrajina v tem času vojaško zelo okrepila. »Leta 2014 Ukrajinci niso mogli verjeti, da bi jih Rusi napadli in streljali nanje, zato se tudi njihova vojska na začetku ni upirala. Niso mogli verjeti, da bi si Rusi, ki jih imajo za brate, drznili prečkati mejo in napasti. Zdaj Ukrajinci vedo, da je to žalostna resničnost. Vedo, da ni druge poti, kot da branijo sebe in svojo državo. To je dobro. Dobro je tudi to, da ima Ukrajina zdaj mnogo novih orožij, ki jih prej ni imela. To njihovo vojsko dela močnejšo, težava pa je, da je njihova protiletalska obramba še vedno šibka in jo lahko ruske letalske sile uničijo. Če se to zgodi, bo imela Rusija občutno premoč v zraku in bo lahko bombardirala Ukrajino, kot je bombardirala Sirijo. Moramo pa razumeti, da dokler Ukrajinci to vojno bijejo sami, lahko izgubijo v katerem koli trenutku in nato bodo Rusi prišli po tebe in mene. Šli bodo po vsako evropsko državo, saj se ruski imperij tako vede. Nikoli se ne ustavijo sami, lahko so le ustavljeni …«

Kdo je nacističen

Je Ukrajina res »nacistična«? »Ukrajina je država, katere predsednik je ob izvolitvi govoril le rusko, ukrajinsko pa ne, a je dobil 73 odstotkov glasov na volitvah. Tako državo le težko imenujemo nacistična. Rusi radi govorijo o boju proti fašizmu, vsakogar, ki ga ne marajo, imenujejo fašist. Država, ki bi jo morali denacificirati, je Rusija. Država s šovinistično ideologijo, z visoko stopnjo militarizacije družbe, ki sproža napadalne vojne proti sosednjim državam. V Rusiji ni svobodnih medijev, močna je vloga države v gospodarstvu, vezi med vojsko in političnim vrhom so močne, vse to so bile značilnosti Nemčije v 30. letih. Bojim se, da je treba denacificirati Rusijo.«

Bo ta vojna tudi jedrska

Se lahko ruska agresija na Ukrajino sprevrže v jedrsko vojno? »Sicer vemo, da je Putin človek z zablodami, a da bi sprožil jedrsko orožje … Takega primera v zgodovini še ni bilo.« Samo upamo lahko, da ga tudi to pot ne bo. (Vir: Gašper Andrinek, intervju s S. Sumlennijem, MMC RTV SLO)