Laneno "morje" nekje na tujem

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stran prav doli do Ljubljane ukvarjala s prejo. Lepo je bilo gledati takole junija ogromne njive višnjevo cvetočega lanu, ki je kakor morje valoval v vetru. Pozimi pa so po vseh hišah brneli kolovrati pozno v noč. Da bi si bila Gorenjska nabavljala kako drugo perilo nego platno, ki se pridela doma, na to ni bilo misliti. Saj pravi pesem: 'Poštena je predica / in stara ta resnica, / da tisto dekle kaj velja, / ki obleko vso domačo ima.'« Tako pripovednica Manica Koman (1880-1961) v svoji knjižici Na Gorenščem je fletno, izdani 1928. Iz tega dela bomo v nadaljevanju še navajali.

Najprej o lanu, brez katerega preje pač ne bi bilo. »Od lanenega zrna, ki ga vseješ, pa do tedaj, da ti izroči tkalec izgotovljeno platno, je dolga pot in ti da dosti opravila. To je menda vzrok, da se je zadnje čase v nekaterih krajih setev lanu precej opustila. Poleg tega je imel kmet glede perila vedno več tujih, če tudi dražjih in slabejših izdelkov na razpolago in je začel setev lanu vedno bolj opuščati ter se ukvarjati z drugimi pridelki, ki povzročajo manj opravila. To velja zlasti za kraje, ki se nahajajo v bližini Ljubljane.« Pojav, ko tuji in cenejši tekstilni izdelki na našem trgu izpodrivajo dražje domače, torej ni od danes, v drugačnih oblikah so mu bili priča že pred sto leti.

A smo še pri lanu. Tudi če ga nihče več ne seje, ga posejmo mi na teh straneh. »Zemlja za lan se navadno pripravi na strnišču črne detelje, ki jo v jeseni podorjejo. Spomladi brazde dobro prekopljejo, da je zemlja zrahljana. Na tako pripravljeno zemljo posejejo lan v začetku maja (o sv. Filipu in Jakobu). Pozneje njivo enkrat ali po potrebi tudi dvakrat oplevejo. V drugi polovici meseca junija dobi lan lepe višnjeve cvetove in vsa njiva je – kakor že gori omenjeno – podobna morju … Ko postanejo semenske glavice sivkaste, je znamenje, da je lan zrel. To je navadno v drugi polovici julija (o sv. Jakobu). Tedaj ga porujejo, zvežejo v pripravne snope in izvozijo na skedenj, kjer ga prično 'refljati' na za to pripravljenih grabljah, katerim pravimo 'gradaše'. Refljanje ima namen glavice, to je seme, ločiti od slame. To delo je precej naporno in ga navadno opravljajo možaki. Glavice se potem suše na 'dirah' (lesena sušilna naprava) ter se morajo večkrat premešati, ker zelo rade plesnijo. Suhe se omlatijo, pa se iz njih dobi laneno seme, iz katerega prešajo laneno olje. Prešanje (goščo) pa pod imenom 'lanene tropine' porabijo kot tečno hrano za živino.«

Toliko zaenkrat, o teritvi lanu pa naslednjič. Sprašujem se, ali sem že kdaj videl njivo cvetočega lanu, ki spominjala na vzvalovano morje ali vsaj jezero? Morda, a v spominu tega nimam. Me prav zanima, kje bi se ga še dalo videti. Junija 2007, denimo?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 2. april 2018 / 11:32

Čakajo odločitev ministrstva

V prostorih Inštituta Antona Trstenjaka v Ljubljani so v torek predstavili projekt Grozd malih domov, v okviru katerega se je združilo pet manjših občin, med njimi tri gorenjske, ki si prizadevajo za...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / četrtek, 4. december 2014 / 14:26

Vsak dan eno presenečenje

Boštjan Avsec iz Potoč pri Preddvoru, direktor agencije Media butik, je petdeseti rojstni dan praznoval novembra, dan pred rojstnim dnem pa sta s soprogo Sašo praznovala še obletnico poroke.

Gorenjska / četrtek, 4. december 2014 / 13:53

Podjetja gostila devetošolce

Devetošolci so se minuli teden lahko osebno seznanili z delovnimi procesi v podjetjih in njihovimi zaposlitvenimi možnostmi, kar jim bo najbrž pomagalo pri končni odločitvi o nadaljnjem izobraževanju....

Gospodarstvo / četrtek, 4. december 2014 / 13:52

Dediščina starih hišnih imen

Zbiranje hišnih imen v projektu poteka po utečeni in v prejšnjih letih uveljavljeni metodologiji. V prvem koraku za pridobitev zgodovinske osnove o obravnavanih naseljih proučujejo zapise hišnih imen...

Kultura / četrtek, 4. december 2014 / 13:48

Samosvoj mojster figure

V avli kranjske Območne enote Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava slik akademskega slikarja Franca Vozlja. Ta čas zagotovo eden najbolj izstopajočih slovenskih figuralikov se predstavlja z akt...

Rekreacija / četrtek, 4. december 2014 / 13:45

Ciklokrosisti so se zbrali na Kokrici

Druga tekma slovenskega pokala je minila v znamenju blata in odlično pripravljene trase.