Vladimir in Volodimir

Pozornost svetovne javnosti je od četrtka, 24. februarja, usmerjena v Ukrajino. Tistega dne se je namreč začel ruski napad. Na tem mestu ne moremo slediti dnevnemu dogajanju, lahko pa osvetlimo nekatere posebnosti …

Ruščina in ukrajinščina

Ena od takih posebnosti je dejstvo, da imata vrhovna komandanta vojskujočih se držav enako ime, le da se to v ruščini glasi Vladimir, v ukrajinščini pa Volodomir. Poglejmo si nekaj posebnosti obeh jezikov. »Ruščina, ukrajinščina in beloruščina so trije vzhodnoslovanski jeziki (nekateri kot poseben vzhodnoslovanski jezik štejejo tudi rusinščino). Za ruščino je za razliko od beloruščine in ukrajinščine značilno, da je nanjo bolj vplivala stara cerkvena slovanščina, ki je izvorno južnoslovanski jezik. Zato je na primer ruskemu predsedniku Putinu ime Vladimir, ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu pa Volodimir. Za vzhodnoslovanske jezike je namreč značilno t. i. polnoglasje: grad je tako gorod, mleko moloko, vrana vorona ... Izvirno vzhodnoslovansko bi moralo biti Putinu ime Volodimir, zaradi vpliva stare cerkvene slovanščine pa je Vladimir. Podobno je pri imenih mest. Čeprav je po rusko mesto gorod, pri imenih mest včasih uporabljajo 'južnoslovanski' grad, na primer Volgograd, in ne Volgogorod. Podobno Leningrad, Stalingrad ... Na drugi strani imamo Novgorod. Takšne južnoslovansko-vzhodnoslovanske dvojnice so v ruščini še strana (sl. država) in storona (sl. stran), glava (na primer poglavje v knjigi ali vodja neke ustanove) in golova (sl. glava, del človekovega telesa). Za ukrajinščino, beloruščino in južna ruska narečja je tudi značilno, da namesto glasu g izgovorjajo glas h (tako kot na primer Čehi, Slovaki, pa tudi govorci slovenskih zahodnih narečij). /Tudi Žirovci, op. M. N./ Gora se v ukrajinščini izgovori hora, golova (sl. glava) je holova ... Tam, kjer Rusi izgovarjajo glas e, se v ukrajinščini pogosto uporablja glas i, na primer Andrij (rusko Andrej) ali Serhij (rusko Sergej). Seveda je treba omeniti, da v Ukrajini veliko prebivalcev kot svoj prvi jezik govori ruščino – ne samo pripadniki ruske manjšine, ampak tudi številni Ukrajinci, zlasti v mestih in na vzhodu države. Predvsem v osrednjih delih Ukrajine veliko Ukrajincev govori tudi t. i. suržik, mešanico ukrajinščine in ruščine.« Značilne in zanimive so tudi razlike med ruskimi in ukrajinskimi priimki. Ruski priimki se pogosto končujejo na -in (Putin, Jelcin), -oj (Tolstoj, Ruckoj), -ov/ev (Hruščov, Gorbačov, Medvedjev), ukrajinski pa na -enko/ko (Porošenko, Timošenko, Tkačenko, Ševčenko, Juščenko, Kličko ...), -uk/-čuk (Tkačuk, Kravčuk, Olenjuk). (Vir: Aleš Žužek, siol.net)

Putinov govor

Putin je pred napadom na Ukrajino razložil svoj velikoruski pogled na razmerja med Rusijo in Ukrajino. To je storil v govoru v eni od veličastnih kremeljskih dvoran. On je sedel za mizo, daleč stran od njega pa so sedeli člani državnega varnostnega sveta. Navajam le nekaj njegovih pogledov. »Ukrajinci so se vedno imenovali Rusi in pravoslavci; moderno Ukrajino je v celoti ustvarila Rusija ali, natančneje, boljševiška, komunistična Rusija; Leninova načela državnosti niso bila le napaka, ampak nekaj hujšega, po razpadu ZSSR pa je postala očitno; pripravljeni smo vam pokazati, kaj resnična dekomunizacija pomeni za Ukrajino; ukrajinske oblasti so svojo državnost gradile na negaciji vsega, kar nas je združevalo; Ukrajina nikoli ni imela stabilne tradicije prave državnosti; Ukrajina je bila reducirana na kolonijo z lutkovnimi režimi.« (Vir: nadlani.si) Putinov skoraj enourni govor, v katerem je predstavil svojo interpretacijo ukrajinske zgodovine in prihodnosti, je bil uvod v podpis sklepa o formalnem priznanju paradržavnih stvaritev, ki so nastale z okupacijo suverenega ozemlja Ukrajine. Njegov govor je bil njegova razglasitev sodbe Ukrajini in njeni neodvisnosti. Marionetni »ljudski republiki« Doneck in Lugansk je le omenil. Poudaril je svoje sporočilo Ukrajincem: Vaše oblasti vas ropajo, zatirajo, iz vaše države so naredili propadlo državo in kolonijo Zahoda. Pod rusko oz. njegovo vladavino bi Ukrajinci bili nepopisno boljši. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je Putin v svojem govoru kritiziral Lenina oziroma Sovjetsko zvezo, ki sta Ukrajincem prva vsaj načelno priznala njihovo državnost. Putin se torej vrača na pozicije carske Rusije, katere politika je bila rusifikacija Ukrajine.

Ukrajina in Slovenija

Namesto sklepa poudarimo še eno ključno zgodovinsko dejstvo: da sta Ukrajina in Slovenija prvič dobili svojo samostojno državo šele leta 1991. Ukrajinska je prav zdaj na usodni preizkušnji. Ali bo obranila svojo samostojnost ali pa se bo vrnila v »naročje« matere Rusije. David proti Goljatu, Volodimir proti Vladimirju …