Restavracijo De Kas so uredili v nekdanjem mestnem rastlinjaku.

Po sledi Večerje

Amsterdam (2)

»Na večerjo greste v De Kas? V to restavracijo je postavljeno dogajanje iz knjige Večerja. Saj poznate, to je knjiga nizozemskega avtorja Hermana Kocha,« je bila navdušena lastnica ladjice, na kateri sva s kolegico spali v času bivanja v Amsterdamu. In ker mi je ta knjiga čisto po naključju minulo poletje res prišla v roke, je bilo pričakovanje še toliko večje. A v restavraciji glede knjige niso bili ravno zgovorni, čeprav so priznali, da avtor občasno res zahaja k njim. »Avtor je prisegel, da knjiga ne govori o nas,« je bila kratka vodja restavracije Aagje De Vries.

Ampak to ni edina zanimivost, povezana z omenjeno restavracijo, ki predstavlja doživetje že sama po sebi. Ta edinstvena restavracija z osem metrov visokim steklenim stropom je namreč postavljena v prenovljen mestni rastlinjak v parku Frankendael. Zgodovina rastlinjaka sega v daljne leto 1926 in je nekaj časa žalostno propadal. Potem pa ga je za simbolično ceno en evro kupil kuharski mojster Gert Jan Hageman, ki se ponaša celo z Michelinovo zvezdico. A čeprav je v De Kas, ki v prevodu pomeni rastlinjak, začel kot 'chef', je svoje poslanstvo zdaj našel v kmetovanju – na posestvu, deset kilometrov oddaljenem od Amsterdama, se namreč ukvarja z gojenjem zelenjave za svojo restavracijo, razloži Rosa Morel, ki nam je razkazala restavracijo in nas ob tem popeljala tudi v poseben prostor, kjer so ohranili prvotno namembnost objekta. V majhnem kotičku restavracije namreč še vedno obstaja rastlinjak, kjer si gostje lahko ogledajo, kako gojijo paradižnik ter zelišča in druge rastline, ki se potem znajdejo na krožniku. Za kuhinjo pa zdaj skrbita kar dva kuharska mojstra, Jos Timmer in Wim de Beer.

Vsak dan pripravijo meni, ki vključuje predvsem zelenjavo, ki jo sami pridelajo, saj so meso in ribe v tej restavraciji v drugem planu. »Vsaj tri jedi so vedno vegetarijanske in najlepše je, ko gostje po koncu večerje rečejo, da niso prav nič pogrešali mesa,« se nasmeji Rosa Morel in poudari, da so vse sestavine sveže, kot je le mogoče, zato vključujejo predvsem sezonsko sadje in zelenjavo. Česar ne pridelajo sami, kupijo pri lokalnih dobaviteljih. »Ponosni smo, da lahko pokažemo, kaj vse je mogoče gojiti v našem podnebju, in da ni treba daleč, da poješ kaj dobrega,« je končala Rosa Morel.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 28. september 2007 / 07:00

Dva tira skozi Kranj

Premier Janez Janša in ministri so ob vladnem obisku pozornost namenili tudi kranjski občini.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...