Hiše za ljudi, ki jim ni vseeno

Mengeško podjetje Ekoart hiše že dobro desetletje postavlja trende v leseni gradnji in vse bolj prodira tudi na tuje trge. Nedavno jim je javna agencija Spirit Slovenija podelila naziv ambasadorja slovenskega gospodarstva.

Mengeš – V podjetju Ekoart hiše pravijo, da ustvarjajo lesene domove za ljubitelje zdravega življenja, ki jim ni vseeno. Prvo hišo, ki je nastala v skladu z njihovo filozofijo ekološke in sonaravne gradnje z uporabo lokalnih naravnih materialov, je ustanovitelj podjetja Miha Bogataj pred dobrimi desetimi leti postavil kolegu iz kamniškega alpinističnega odseka, sicer mednarodno priznanemu alpinistu Marku Prezlju. Kot pravi Bogataj, je na temeljih tega podviga zraslo podjetje, ki danes deluje v Mengšu in šteje 25 zaposlenih.

So eni redkih, ki se usmerjajo v popolnoma naravno leseno gradnjo, ki izhaja iz tradicije gradnje z mozniki, nekakšnimi bukovimi žeblji, zaradi katerih za vezavo ne uporabljajo nobenih lepil. »Po tem sistemu so bili narejeni stari toplarji in drugi kmečki objekti. Moznike so v krušni peči presušili, in ko so jih zabili v konstrukcijo, so se napojili vlage lesa, nabreknili in to je držalo za zmeraj,« pravi Bogataj. Skupaj s partnerji so razvili koncept in ga leta 2014 patentirali pod imenom IQwood. Prav razvoj in želja po inovativnosti sta dva od stebrov podjetja.

Lani je kot partner v podjetje vstopil Martin Hladnik, sicer tudi nekdanja stranka Ekoart hiš, in prevzel vodenje operativnih procesov in proizvodnje. Poleg gradnje lesenih hiš večinoma za slovenski trg namreč vse bolj stavijo tudi na proizvodnjo moznično vezanih masivnih lesenih sten, po katerih zaznavajo precej povpraševanja predvsem v Avstriji in Nemčiji.

Poleg gradnje butičnih lesenih objektov se vse bolj osredotočajo tudi na proizvodnjo tovrstnih polizdelkov za tuje trge. Usmerjajo pa se tudi v segment lesenih mobilnih enot za turizem, študentska stanovanja ali modularno grajene domove za starejše.

Trga za tovrstno leseno gradnjo pred desetimi leti skoraj ni bilo, zato Miha Bogataj pravi, da so ga morali ustvariti sami, z izobraževanjem in ozaveščanjem ljudi o pomenu kvalitete bivanja v lesenih zgradbah. To z ženo Nežo Drobnič Bogataj uspešno počneta tudi z lastnim zgledom, saj sta si v skladu z usmeritvijo podjetja in njunim prepričanjem ustvarila lesen dom, v katerem z dvema otrokoma živita že peto leto.

»Uporabili smo lokalni les, posekan ob stari luni, torej nekaj dni pred mlajem, tako da ima daljšo obstojnost in manj vlage. Stene smo zaključili z ilovnatimi ometi, pohištvo pa je izdelano iz cemprina, vrste gorskega bora, ki po nekaterih študijah blagodejno vpliva na uravnavanje krvnega tlaka,« pripoveduje Neža, ki je prepričana, da je bivanje v leseni hiši precej kakovostnejše kot v sodobni betonski zgradbi. »V hiši diši po lesu, pozimi je toplo, poleti hladno. Težko je to opisati z besedami. Človek se obdan z naravnimi materiali počuti bolje,« pravi Drobnič Bogatajeva in dodaja, da je tudi bojazen, da bi bila lesena gradnja bolj izpostavljena požarom ali potresom, odveč.

Kljub prednostim, ki jih predstavlja bivanje v lesenih domovih, in dejstvu, da skoraj šestdeset odstotkov Slovenije prerašča gozd, pa so lesene gradnje v Sloveniji še vedno prej izjema kot pravilo. Eden od razlogov bi bila lahko višja cena lesene gradnje, a kot pravi Bogataj, razlika vendarle ni tako velika: »Sama lesena konstrukcija objekta je res za okoli trideset odstotkov dražja od zidane gradnje. Vendar sama konstrukcija predstavlja le dvajset odstotkov celotne vrednosti hiše, tako da je na koncu razlike v ceni le nekaj odstotkov, pri tem pa ne gre zanemariti udobja bivanja, ki je v lesenem domu bis­tveno višje.«