Smo presegli recesijsko dno?

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / sreda, 26. avgust 2009 / 06:00

V preteklih dneh je postalo jasno, da sta Francija in Nemčija v drugem letošnjem četrtletju zabeležili majhno, a pomembno rast BDP. Na Gorenjskem so vodilni v velikih podjetij previdni, a optimistični.

Ali je slovensko gospodarstvo preseglo dno in se že kažejo znaki okrevanja, smo vprašali dr. Nenada Filipovića, akademskega direktorja in profesorja na IEDC-Poslovni šoli Bled: »Čeprav se v svetovnem gospodarstvu kažejo manjši znaki okrevanja, menim, da je prezgodaj govoriti o (trajnem) okrevanju v evropskem ali našem gospodarstvu.« Podobno je prejšnji teden povedal tudi dr. Veljko Bole z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, ki pravi, da bo trenutnemu okrevanju sledil nov padec, dolgoročnejše okrevanje pa bo imelo značaj črke W: »Gospodarstvo jugovzhodne Evrope potrebuje spodbude od zunaj, same države ne morejo ustvariti takšnega povpraševanja.«

»V Sloveniji so najbolj ohromljene panoge, povezane z investicijskimi dejavnostmi ter trajnimi potrošniškimi dobrinami. Ko se bo nekaj mesecev zapored povečala zasedenost kapacitet v teh panogah, bo najhujše mimo, seveda ob predpostavki ohranjanja vsaj trenutne ravni povpraševanja v panogah, ki delujejo pretežno na domačih trgih, predvsem v prehrambeni industriji,« svoj pogled pojasnjuje Filipović in dodaja: »Ključni problem v naslednjem obdobju bo konkurenčnost gospodarstva, ta pa je v zelo omejenem obsegu povezana s kreditno dejavnostjo bank. Nenazadnje, večina podjetij, ki so opozarjala na probleme s kreditiranjem, je kredite potrebovala za ohranjanje operativne dejavnosti in ne za ohranjanje visoke ravni vlaganj v razvoj novih generacij izdelkov oziroma druge oblike dviga konkurenčnosti.«

Menedžerji previdni, a optimistični

Gospodarstveniki so po sušnih mesecih s skromnimi naročili danes bolj optimistični. »Za poletne mesece smo že z letnim programom dela načrtovali večji obseg poslov, kar se je tudi uresničilo. Poleti sta stekla nova programa za avtomobilsko industrijo in proizvodnjaelektronsko kumutiranih motorjev z izjemno visokim izkoristkom za pogon profesionalnih klima naprav, razen tega so se okrepila povpraševanja po elektromotorjih za sesalne enote,« pojasnjuje dr. Jožica Rejec, predsednica uprave v Domelu. Obseg proizvodnje v škofjeloškem Unitechu je v drugem kvartalu bistveno večji, za drugo polovico leta je naročil še več, vendar ne na nivoju predhodnih let. Marko Golob, predsednik uprave Unitecha, je prepričan, da je podjetje na poti okrevanja, saj se je obseg novih poslov bistveno povečal predvsem za leti 2011 in 2012, tudi prihodnje leto, ko bodo večinoma še vezani na obstoječe posle, bo precej boljše kot letošnje. »Močna prodajna aktivnost, odločno znižanje stroškov in odličen rezultat kvalitete v zadnjem letu so zelo povečale konkurenčnost podjetja na trgu, predvsem v segmentu visoko zahtevnih proizvodov, kjer se srečujemo predvsem s konkurenco iz razvitih držav,« o razlogih za krepitev proizvodnje pravi Golob.

Nekoliko drugače je v trgovini. Predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež pravi, da v Merkurju polovico prodaje dosežejo s prodajo končnim potrošnikom v lastnih trgovskih centrih, drugo polovico pa predstavlja prodaja podjetjem, večinoma prek veleprodajnih kanalov: »Zaradi vplivov zaostrenih gospodarskih razmer je prodaja končnim potrošnikom nekaj nižja kot leto prej, pri čemer je večja razlika pri prodaji trajnih dobrin, medtem ko je prodaja drugega širokopotrošnega blaga, vrtnega programa ter izdelkov naših lastnih blagovnih znamk BIVA in MTECH celo nekaj višja.« Maloprodajni kupci so torej pri svojih večjih nakupih postali bolj previdni kot nekdaj, hkrati pa večji upad v Merkurju beležijo pri prodaji podjetjem, predvsem pri prodaji metalurškega programa, kjer gibanja sledijo gibanjem proizvodnje podjetij.

Prihajajo boljši meseci?

»V tem trenutku ni nobenih zagotovil, da se bo krizna tržna situacija obrnila, smo pa vsekakor veseli, da imamo v poletnih mesecih dovolj naročil,« je previdna Rejčeva, ki ne želi govoriti o okrevanju, ampak izzivu, da so se bili sposobni prilagoditi krizi in lahko danes ponudijo več. »Opažamo, da pridobivamo naročila le za mesec dni in ne dolgoročnih, kar pomeni, da še nismo na zeleni veji,« opozarja Slavko Kanalec, generalni direktor jeseniškega Acronija, in dodaja, da takšno prilagajanje naročilom zahteva notranje prerazporejanje zaposlenih, režijski delavci pa ostajajo na 36-urnem delovniku.

V Unitechu naj bi bili na ravni poslovanja pred krizo že čez eno leto, o doseganju letošnjega plana pa Marko Golob pravi, da je bil njihov cilj predvsem ohraniti pozitivni denarni tok, izboljšati stroškovno strukturo in izpeljati kvalitativne spremembe: »Vse cilje smo dosegli, kljub zahtevnim gibanjem na trgu pa verjamem, da bomo dosegli pozitiven rezultat za tekoče leto.« Kljub padcu skupne prodaje za 10 do 15 odstotkov v divizijah Merkur in Big Bang ter večjih odstopanjih pri prodaji metalurgije (Mersteel), pa bo Skupina Merkur poslovala pozitivno. Kordež sicer pravi, da letošnjih planskih obveznosti ne bodo dosegli.

Optimizem za zaposlene?

»Ne verjamem, da smo dosegli vrh brezposelnosti,« meni dr. Nenad Filipović in nadaljuje: »Strukturne izboljšave gospodarstva bodo dodatno terjale žrtve med podjetji, ki niso sposobna dosegati potrebne ravni konkurenčnosti. Ustvarjanje delovnih mest v bolj vitalnih segmentih bo še nekaj časa zaostajalo za izgubo delovnih mest, ki jih ni mogoče in ni smiselno umetno ohranjati. Zato bi morala vlada glavnino sredstev usmerjati v dve prioriteti: podporo socialno šibkemu delu prebivalstva, vključno z brezposelnimi ter vlaganju v dolgoročno strukturno povečanje konkurenčnosti.« Višina primanjkljaja, ki bi s tem dodatno nastal v državnem proračunu, se mu ne zdi pomembna, ampak: »Ali dosežemo 0,2 odstotka višji ali manjši primanjkljaj, je nepomembno, veliko, veliko bolj pomembno je, kaj smo z večjim primanjkljajem pridobili.«

»Junija in julijasmo v proizvodnji delali normalno, to je 40-urni delovnik, režijski delavci so prešli iz 32-urnega delovnika na 36-urni delovnik,« boljše čase opisujejo v Domelu, v Unitechu pa so junija s polnim delovnikom začeli delati tudi v livarnah, jeseni se jim bo pridružila tudi administracija, pred mesecem so znova tudi zaposlovali in bodo s tem nadaljevali. »Verjamem, da mi izkušnje odpuščanje zaradi poslovnih razlogov ne bo treba več ponoviti,« pravi Marko Golob. Iz Acronija so boljše novice prišle že v začetku poletja. Po prvotnih napovedih, da bo šla na čakanje kar celotna izmena v proizvodnji, čakanja na delo ni, dobro kaže tudi zbiranje naročil za september. »Proizvodnja sicer ni optimalno izkoriščena, vendar s proizvodnjo 24 tisoč ton jeklenih izdelkov na mesec lahko zaposlimo vse proizvodne delavce,« pravi Slavko Kanalec.