Torta »narcisa«

Recept zanjo ne obstaja, obstaja pa model. Priznam, da sem nasedla. Kupila sem silikonski model za kolač ali torto v obliki narcise in spekla biskvit. Rjavkast. Ob tem, da bo treba torto porumeneti ali pobeliti, me je zaskrbelo; in kako barvno oblikovati nazobčani sredinski robček? S korenčkovim sokom, primešanim sladkornemu oblivu? Ne, tole bo pa preveč »cukra«. Sicer bi lahko vedela, da je narcisa strupena rastlina in so jo v antični Grčiji uporabljali kot sredstvo, ki povzroča omamo in odrevenelost. Rimski pesnik Ovid je v svojih Metamorfozah čudovito opisal narciso in zgodbo o Narcisu, lepem, samovšečnem mladeniču, v katerega je bila zaljubljena čudovita gorska nimfa Ého, po maščevanju boginje Nemesis obsojena, da izgovarja le besede, namenjene njej sami. Narcis, prispodoba za samovšečneža in samoljubca, ki je občudovalko odklanjal in dražil, je dneve in dneve opazoval lastno podobo v jezeru, uboga Ého pa je vedno bolj postajala le odmev. A vsakokrat, ko je zaljubljeni Narcis hotel objeti zrcalno podobo na vodni gladini, se je ta skalila. Nekoč, ko se je preveč nagnil nad vodo, je utonil in naj bi se spremenil v narciso.

Sledovi o tej lepi rožici, ki je doma v jugozahodni Evropi, v obalnem pasu severovzhodne Afrike in Grčiji, sežejo v Egipt, kjer so v neki grobnici odkrili venec posušenih belih narcis. Ob restavriranju Pompejev so stenske freske razodele, da so poznali rumene in bele vrste. V Evropi je zaslovela med leti 1560 in 1620 skupaj s tulipani in hijacintami. Klasični arabski pesnik, znameniti Abu Novas, ki je živel v 8. stoletju, pesnik Divana, zbirke žalostink, satir, homoerotičnih in pivskih pesmi, je v pesmi o narcisi primerjal božjo umetnijo cveta z očesom iz stopljenega zlata ...

No, da bi bila zastrupljevalka, ki bi jo odkrila kakšna miss Marple, to pa ne, ampak v vsakoletni meni velikonočnega ponedeljka, ki sem ga prijateljem že poslala, je zapisano: Torta narcisa … Sicer je najbolj strupeni del te rože gomolj, ob zaužitju povzroči bruhanje, drisko, aritmijo, dotik pa lahko krepko vzdraži kožo. Na vrtovih, kjer kužki radi kopljejo po zemlji, naj ne bi bilo narcis.

Ali naj razpošljem še e-dodatek: prečrtana »torta narcisa« in znak za strup – zraven pa pripis: napačen Narcisov navdih. A polnjen belgijski radič bi bil popolnoma nenevaren, a cvetu podoben!

Cvet iz belgijskega radiča

Za 4 osebe potrebujemo: 150 g prekajenega lososa, 1 šopek peteršilja, 40 g nastrganega ingverja, 1 majhen rdeč čili po okusu, 2 žlici limetinega soka, 1 majhno hruško, 1–2 žlici oljčnega olja, sol in poper, 150–200 g belgijskega radiča, 1 trdo kuhano jajce

Lososa razrežemo na drobne kocke, peteršilj sesekljamo, a nekaj lističev prihranimo. Ingver naribamo, čili na drobno sesekljamo. Hruško razpeščičimo, narežemo na drobne kockice in prelijemo z limetinim sokom. Glavici belgijskega radiča odstranimo koren, jo razdelimo na liste, jih splaknemo in osušimo s papirnato brisačo. Zmešamo vse sestavine in dodamo olje, napolnimo lističe in jih razvrstimo okoli polovice trdo kuhanega jajca. Ponudimo z dobrim črnim kruhom.

Pa dober tek!