Fotografski atelje priporoča ...

V Gorenjskem muzeju so na muzejskem večeru predstavili zbirko in katalog starih fotografij.

Majhen fantič v pepita lajbiču z zelenim lovskim klobučkom sedi za mizo, na kateri so torta za rojstni dan, na levi igračka - rumen Lamborghini, na desni pa vaza s šopkom cvetlic. Ne, fotografija seveda ni stara sto let, ampak kakih šestdeset manj. Saj poznate tisto fotografijo, ko mladenič s prvimi brčicami v uniformi in sabljo v roki stoji ob stolu? Preden je šel k vojakom ali celo na vojsko, je obiskal fotografski atelje. Na fotografiji se drži nekoliko nenaravno in togo, podobno kot fantič iz začetka članka. Nekateri vzorci fotografiranja za spomin so sicer nekoliko posodobljeni dolgo ostali enaki. V Gorenjskem muzeju so ob izidu kataloga pripravili manjšo razstavo fotografij, ki jih hranijo v njihovi zbirki. »Hranimo dobrih dva tisoč originalnih starih fotografij, od tega okrog tisoč dvesto posameznih, druge pa so v različnih foto albumih. Poleg tega muzej hrani tudi več kot sto trideset tisoč različnih fotografskih posnetkov in več kot tri tisoč dvesto starih razglednic,« je povedala avtorica kataloga in razstave, muzejska svetovalka Marjana Žibert: »S to razstavo in katalogom pa hkrati predstavljamo tudi fotografske ateljeje, ki so tja do konca druge svetovne vojne delovali od Kranja do Jesenic. Naša zbirka je sedaj tudi digitalizirana.«

Razstava v eni od sob Mestne hiše v Kranju je tako »živa« predstavitev kataloga. Avtorica je fotografije razdelila na portrete, družine, kraje, kjer so še posebej zanimive fotografije, ki so nastale v drugi polovici 19. stoletja, ko se je na Gorenjskem gradila železnica, društvene fotografije, ter fotografije, ki so v določenem obdobju zaznamovale Kranj in Gorenjsko. Predstavljeni so tudi fotografski ateljeji, ki so delovali v večjih krajih, od Juga, Jagodica, Rovška in Kramaršiča v Kranju do Vengarja v Radovljici, Lergetporerja na Bledu in Sadarja v Škofji Loki. Na fotografijah je moč videti obraze bolj in manj znanih kranjskih družin, ob njih pa lahko prepoznamo, kako mojstrsko so se fotografi lotevali svojega dela. Že tako zelo čedna Pirčeva Zdenka, kasneje poročena Sirc, je na odlični fotografiji kot najlepša filmska igralka tistega časa.

Zanimiva je tudi reprodukcija (muzej hrani tudi original) najstarejše fotografije Kranja v štirih delih, ki jo je leta 1869 posnel Kristjan Pajer in jo objavil v reviji Dom in svet, ali pa tista pirovarja in gostilničarja Mavrila Mayrja iz istega časa … Žibertova je po odprtju razstave obiskovalcem na muzejskem večeru tudi obširneje predstavila muzejsko zbirko starih fotografij, to pomembno kulturno dediščino, ki bo v manjšem delu še na ogled tja v november, za vselej pa v ličnem katalogu, ki ga je oblikoval Pavel Rakovec.