Poseki nad Jezerskim burijo javnost
Medtem ko obiskovalci gora in varuhi narave opozarjajo na sporne poseke na strmih pobočjih državnih gozdov nad Jezerskim, lastnik gozdov, koncesionar, zavod za gozdove in inšpekcija soglasno zatrjujejo, da gre za običajne pomladitvene sečnje oz. končne poseke.
»Tisti, ki ste zadnje čase obiskali Veliki vrh nad Jezerskim, ste bili najbrž presenečeni, ko ste na gozdni cesti srečali tri ali več tovornjakov z lesom. Pod Velikim vrhom sekajo na veliko, preko ceste je postavljena žičnica, na cesti pa je kup hlodov tako, da je še peš težko priti mimo …,« je na spletnem portalu gore-ljudje.net ob koncu septembra zapisal Andrej Pečjak, varuh gorske narave Planinske zveze Slovenije, in dodal: »Sicer se plezalci ne smemo vtikati v gospodarske dejavnosti, kot je sečnja lesa, pa vendar se ob pogledu na goloseke, ki se jih vidi iz stratosfere, sprašujem, ali še uporabljamo zdravo pamet ali samo še črke na papirju. Neskončne debate se vlečejo okrog silne škode, ki naj bi jo delali v gozdu gorski kolesarji, potem pa vidiš, da v takem istem gozdu v nesporno gorskem svetu naredijo enega za drugim pet ali šest golosekov 500 metrov krat 500 metrov in za seboj pustijo kupe lubja in vej ter goličavo, po kateri je zelo očitno videti sledi erozije.«
Na spletnem portalu se je po objavi Pečjakovega komentarja razvnela precej ostra polemika, a da sečnja na Velikem vrhu buri javnost, dokazuje tudi odziv Borisa Gaberščka iz Ljubljane na pisanje v časniku Delo. Takole je med drugim zapisal: »Goloseke na zahodnem pobočju Velikega vrha, nekaj jih je menda svežih in še nastajajo, sem, zgrožen, tudi sam že opazil. Enega teh, ki pa je, sodeč po ostankih podrtih dreves, star že kar precej let, sem lani, ko sem se vračal z Velikega vrha, po celi višini prehodil. Presenečen pa sem bil nad dejstvom, da na tem velikem strmem pobočju, poraslem s travo in zelišči, ni nobenega grmovja, kaj šele mladih drevesc, vsaj samosevcev. Tega še nisem videl nikjer, ker navadno take površine, npr. po snežnem plazu, kmalu obraste gošča mladih smrečic in drugega drevja, ali vsaj grmovje.« Kot še piše Gaberšček, Veliki vrh ni edini primer spornega poseka na Jezerskem, letos poleti je med vzponom na Stegovnik opazil golosek tudi na južnem pobočju Rukovca in dva goloseka na zahodnem pobočju Kozjega vrha …
Tomaž Ogrin je na kranjsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije poslal prijavo, v katero je med drugim zapisal: »Prijavljam ta golosek kot kriminalno dejanje. Prosim za obvestilo o tem, za kaj gre, ter za zaustavitev del in za ukrepanje proti storilcem.« Zavod za gozdove je prijavo poslal v vednost gozdarski inšpekciji, v Gozdarstvu Gorenjska pa so ob tem napovedali, da bodo Ogrina ovadili zaradi krive obdolžitve.
»Povsod se razvija nov gozd«
Gozdovi, ki so dejansko na območju Malega vrha, so v državni lasti, z njimi gospodari sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je koncesijo za izkoriščanje gozdov podelil družbi Gozdarstvo Gorenjska. V skladu so povedali, da je na Malem vrhu potekala t. i. pomladitvena sečnja, ki se zato, ker gre za končni posek, izvaja v nekoliko večjem obsegu. Sečnja se je izvajala v skladu z gozdno gojitvenimi načrti ter na podlagi odločb za sečnjo in o izvedbi gozdno gojitvenih del.
»Naše sečnje nikakor niso goloseki, ampak končni poseki na pomlajenih površinah, kjer že nastaja nov gozd. Vse površine so pomlajene, le mogoče nekaj sto kvadratnih metrov ne,« odgovarja Emil Kač, izvršni direktor družbe Gozdarstvo Gorenjska, in dodaja, da je staro drevje treba posekati, saj se sicer po naravni poti podira samo, spontano podiranje pa lahko povzroča celo večjo erozijo. »V preteklih letih je bilo ob gozdni cesti še nekaj sečenj, podobnih tej, o kateri zdaj poteka polemika. Povsod se bolj ali manj hitro razvija nov gozd, nikjer ni problem erozija in tudi za preteklost ni podatkov; sploh pa ne vem za primere snežnih plazov.« Glavni razlog za polemiko o sečnji je po Kačevem mnenju obiskanost hribov nad Jezerskim, na očitke o uporabi pretežke mehanizacije pa odgovarja, da na območjih, kjer spravilo ni možno s traktorjem ali je teren prestrm, uporabljajo žičnice. »Stroj ni pretežek, ker stoji na cesti, voziček je v zraku, po tleh se vleče le les. Kamioni, s katerimi odvažamo les, so enaki po vsej Sloveniji. Stanje gozdne ceste je odlično, v nasprotnem primeru se planinci ne bi vozili po njej,« pravi in dodaja: »Nam se koncesija izteka. Upam, da bomo v teh gozdovih ostali koncesionarji tudi po letu 2016. A kdorkoli že bo dobil koncesijo, nesporno je dejstvo, da je na Jezerskem veliko preveč starih gozdov, ki so potrebni sečnje. Polemika o sečnjah bo v prihodnje rdeča nit dogajanja na Jezerskem, dokler ljudje ne bodo spoznali, da je vse pod nadzorom in da se les seka v skladu s smernicami gozdarske stroke. Za potrebe lažjega izkoriščanja gozdov pa bi bilo treba na tem območju zgraditi še okoli trideset kilometrov gozdnih cest.«
»Ne pričakujemo erozije in plazov«
Tudi v zavodu za gozdove oz. v njegovi krajevni enoti Jezersko - Kokra ugotavljajo, da pri poseku na območju Malega vrha ni nič spornega. Kot poudarja vodja enote Ivan Srečnik, gre za končni posek, to je za pomladitveno sečnjo, v okviru katere so na približno dvesto metrov dolgem in petdeset do šestdeset metrov širokem območju posekali 451 kubičnih metrov drevja, od tega 368 »kubikov« bukve. Posek je bil v skladu z gozdno gojitvenim načrtom, ki predvideva pospešeno obnovo v celotnem sestoju. Doslej je bila posekana približno polovica sestoja, druga polovica bo proti koncu veljavnosti načrta. Celoten sestoj je že pomlajen na 20 do 30 odstotkih površine, na ostali površini pričakujejo po končnem poseku pomladitev z bukvijo in posameznimi iglavci. »Da so pričakovanja utemeljena, lepo kaže mladje pred tem sestojem, ki je nastalo po končnem poseku pred slabimi dvajsetimi leti,« pravi Srečnik in poudarja, da je razlika med golosekom in končnim posekom v gozdnogojitvenem cilju. Pri končnem poseku je vedno cilj osnovanje mladega gozda - po naravni poti ali tudi s posaditvijo drevesc, če naravna obnova ni možna. Na območju Malega vrha je bilo v zadnjih letih pet večjih pomladitvenih posekov, pri vseh so uporabili žično spravilo, pri katerem stroj stoji na gozdni cesti. »O pretežki mehanizaciji zato ne moremo govoriti,« pravi Srečnik in dodaja, da sta ob gozdni cesti pravzaprav dva poseka - prvi, manjši, ki naj bi zaradi zapore ceste razjezil plezalce, in nekoliko naprej še drugi, izveden zaradi želje po pomladitvi z macesnom, ki za pomlajevanje rabi večjo golo površino. »Če bomo v prihodnosti želeli ohraniti jezerski macesen, bo treba izvajati tudi take sečnje. Macesen kot svetloljubna drevesna vrsta mora biti v mladju nad drugimi vrstami, sicer ga prerastejo,« pravi Srečnik in še dodaja, da v zavodu po končnem poseku ne pričakujejo erozijskih procesov, saj sama površina ni poškodovana; v preteklosti pa ob poseku drevja na veliko večjih površinah niso beležili snežnih plazov.
»Ni razloga za ukrepanje«
Sečišče, ki buri javnost, si je ogledala tudi gozdarska inšpektorica Urša Ahačič Pogačnik, ki pa ni ugotovila nobenega prekrška ali kaznivega dejanja in zato tudi ne bo ukrepala. »Ne gre za golosek niti za krčitev gozda, ampak za posek starega sestoja, s katerim naj bi omogočili rast mladju. Seveda pa je pri takšnem poseku iluzorno pričakovati, da bi jo mladje odneslo brez poškodb. Podmladek je že povsod, razen na dvesto kvadratnih metrih površine,« je dejala Ahačičeva in poudarila, da nobeno sečišče v času poseka in še kakšno leto po tem za laično javnost ni videti lepo. Tudi gozdne ceste so prvenstveno namenjene gospodarjenju z gozdom, zato tedaj, ko je na cesti postavljena žičnica, promet ni mogoč.