Razpoka nastajala dlje časa

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 29. januar 2018 / 15:53

Po mnenju strokovne priče Viljema Kuharja je razpoka na peči, zaradi katere je leta 2013 prišlo do eksplozije v peči podjetja Excenter, nastajala dlje časa, od zunaj pa ni bila vidna.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču se je prejšnji teden z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje 48-letnemu direktorju podjetja Excenter Robertu Zorku, ki naj bi bil odgovoren za eksplozijo med servisiranjem peči za prašno barvanje v družinskem podjetju iz Hrastja pri Kranju 7. novembra 2013, zaradi katere je dan kasneje umrl 44-letni serviser Adolf Potočnik. Zaradi eksplozije in kasnejšega požara je bilo poškodovanih še več zaposlenih in gasilcev, med njimi tudi obdolženi Zorko, ki sicer krivde ne priznava.

Za eksplozijo naj bi bila po navedbah tožilstva kriva razpoka na toplotnem izmenjevalniku peči. Po ugotovitvah Viljema Kuharja z Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je na zaprosilo policije še za potrebe kriminalistične preiskave izdelal strokovno mnenje o stanju peči, je razpoka na spodnji strani izgorevalne komore nastajala dlje časa. Kot je prejšnji teden pojasnil na sodišču, razpoka ni nastala zaradi trenutne temperaturne obremenitve, ampak postopoma zaradi izmeničnih dinamičnih toplotnih obremenitev materiala.

»Material na ravnih ploskvah razpoke je bil podobno kot v notranjosti stene peči toplotno degradiran, kar pomeni, da razpoka ni bila sveža, ampak je bila že nekaj časa prisotna. Kdaj v njeni življenjski dobi je nastala, pa je nemogoče ugotoviti,« je razložila priča. Po njegovem bi razpoka lahko nastala že v prvi polovici življenjske dobe peči. »Če bi prišlo do trenutne razpoke, bi se to lahko zgodilo ob eksploziji, vendar pa bi tedaj imela drugačno obliko, deformirala pa bi se tudi peč. Tovrstne razpoke vedno nastajajo daljši čas,« pa se je Kuhar odzval na navedbe proizvajalca peči, da je razpoka morala nastati šele na dan eksplozije.

Kemijska sestava jekla, iz katerega je bila izdelana peč, je sicer ustrezala priloženemu tovarniškemu certifikatu, vendar pa po ugotovitvah Kuharja material ni bil ustrezen za tako dolgotrajno delovanje peči. »V principu je bil za peč izbran zelo dober material, vendar pa je bilo število ciklov toplotnih obremenitev za tak material preseženo. Pri vsaki napravi s tako visokimi toplotnimi obremenitvami bi morali biti predpisani kontrolni pregledi ali pa omejena življenjska doba peči v obliki predpisanega maksimalnega števila obratovalnih ur,« je razložil. Če bi bili kontrolni pregledi prepisani, pa niso bili, bi razpoko, ki je nastala na notranjem plašču komore in od zunaj ni bila vidna, zagotovo odkrili, je še dodal Kuhar.