Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na voljo so tudi zbiralniki odpadkov za ekološko uničenje.

Še leta 2004 je kar 25,3 odstotka slovenskih gospodinjstev shranjevalo zdravila na neprimeren način, kar pomeni, da so bila zdravila izpostavljena vlagi, neprimerni temperaturi in svetlobi. Neprimerno shranjena zdravila večajo tveganje, da bodo v času uporabe izkazovala več kot dovoljeno vsebnost razgradnih produktov, ki so lahko farmakološko neaktivni ali celo toksični. Stanje se je tudi zaradi ozaveščanja prebivalstva v nekaj letih izboljšalo. Leta 2007 je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje le še 11,1 odstotka gospodinjstev shranjevalo zdravila na neprimeren način.

Še en podatek: leta 2004 je 17,2 odstotka slovenskih gospodinjstev shranjevalo zdravila tako, da so bila dosegljiva tudi otrokom, leta 2007 pa 12,2 odstotka. V teh nekaj letih pa se je skoraj za polovico zmanjšal odstotek gospodinjstev, v katerih so jemali zdravila tudi po preteku roka uporabnosti. V nekaterih gospodinjstvih je še vedno praksa, da zdravila, izdana za določeno osebo, posredujejo v nadaljnjo uporabo drugim družinskim članom. Ambulantno predpisano zdravilo je namenjeno le določenemu bolniku in za točno določeno medicinsko indikacijo. Uporaba zdravila za drugega bolnika, čeprav z enakimi ali zelo podobnimi znaki, je lahko usodna.

Kam z nevarnimi odpadki

»Zakonodajaže približno leto in pol prepoveduje zbiranje zapadlih zdravil v lekarnah oziroma bi morali kot zbiratelji starih zdravil v ta namen urediti v vsaki lekarni svoj namenski prostor. Problem zbiranja je namreč v tem, da ni možna ista pot (čez pult) zdravila iz lekarne in zapadlega zdravila v lekarno. Tak sistem je bil tudi v času, ko je to še dovoljevala zakonodaja, moteč za paciente. Trenutno imamoGorenjske lekarne podpisano pogodbo z akreditiranim zbirateljem nevarnih odpadkov za odvoz zdravil, ki zapadejo pri nas. Za stranke lekarn pa imamo pripravljene informativne lističe z informacijami o tem, kam lahko nevarne odpadke odlagajoin zakaj zdravila sodijo med nevarne odpadke,« je povedala Romana Rakovec, direktorica Gorenjskih lekarn. Klara Škrabec, predstavnica za stike z javnostjo na Komunali Kranj, je povedala: »Gospodinjstva lahko odpadna zdravila oddajo v času akcije zbiranja nevarnih odpadkov ali pa jih pripeljejo v zbirne centre za ločeno zbiranje odpadkov. Komunala Kranj ima akcijo enkrat na leto, običajno v oktobru. V lanskem letu smo ločeno zbrali približno štiristo kilogramov odpadnih zdravil.« Če zdravila po uporabi ali pretečenem roku vržemo v smeti ali straniščno školjko, onesnažujemo okolje.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ocenjujejo (podatek iz leta 2004), da v Sloveniji zaradi zdravstvenih težav, povezanih z zdravili, ter zaradi neporabljenih zdravil na domu po nepotrebnem porabimo na letni ravni povprečno 34,4 milijona evrov iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Z nacionalno promocijo so si zato zadali cilj, da navedeno ekonomsko škodo zmanjšajo, in sicer z okrepljenim informiranjem, izobraževanjem in vzgajanjem uporabnikov zdravil.