Najprej Kurji pastir

V romanu se Feri Lainšček vrača v svoje otroštvo.

Kranj – Pri Beletrini so letošnjo jesen še enkrat znova aktualni z najnovejšim romanom Ferija Lainščka, ki bo čez dva meseca prejel Prešernovo nagrado. Roman z naslovom Kurji pastir je prva od treh knjig, v katerih se pisatelj posveča svojemu zgodnjemu otroštvu v Dolencih v Prekmurju, majhni vasici ob madžarski meji, kjer je bila njegova družina del vaške revščine. Prva knjiga pripoveduje zgodbo o življenju pisateljeve ne več mlade matere in v boljše življenje zazrtega očeta; pa o širši družini in vaški skupnosti, v katero se neke deževne jeseni rodi otrok, ki ga ni nihče pričakoval.

Lainšček v romanu odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki se mogoče zdijo vsakdanji, pa to niso. Kot pravi avtor, je Kurji pastir ob vsem tem gotovo knjiga, ki jo pisatelj piše le enkrat v življenju. »V tem romanu sem se namreč namenoma vračal v svoje zgodnje otroštvo. Zanimalo me je, kaj vse se mi je takrat res dogajalo, kako je morda vplivalo name in kakšna so torej lahko ta nevidna očala, ki sem jih takrat dobil,« pojasnjuje Lainšček.

Pri pisanju knjige je uporabil prav posebno tehniko, namreč metodo aktivne imaginacije, ki jo je C. G. Jung sicer razvijal v psihoterapevtske namene, Lainšček pa jo je sčasoma preoblikoval v svoj ustvarjalni postopek. Kot pravi, mu je to omogočilo, da je med snovanjem romana v sanjah veliko časa preživel z očetom in mamo, ki sta seveda že pokojna. Na tak način se je družil tudi z mnogimi drugimi protagonisti romana, ki so zaznamovali njegovo mladost. »Znašel sem se na nekakšnih sprehajališčih za vračanje, kjer se mi je postopoma razkrivalo tudi veliko tistega, česar se doslej nisem spominjal ali pa sem morda potlačil. Tudi zato je roman Kurji pastir dobil podnaslov Prva knjiga, saj nameravam napisati še Drugo in Tretjo,« še dodaja pisatelj. Roman Kurji pastir ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega, ki se nam podi po podzavesti in ga je težko zbezati na plano, kaj šele s takim občutkom, kot to počne Feri Lainšček, ujeti na papir, še dodajajo v založbi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 25. julij 2008 / 07:00

Skakalci na poletne tekme

Z današnjimi večernimi kvalifikacijami se v Hinterzartnu začenja Poletna velika nagrada v smučarskih skokih, v Nemčiji pa ne bodo manjkali naši orli.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 28. december 2012 / 07:00

Ustvarjalci žirovskega letnika 1952

To pot smo Snovanja zasnovali nekoliko drugače. Predstavljamo neformalno kulturno skupino Forum 52. Njenih osem pripadnikov se je rodilo leta 1952 na gorenjskem jugu, 60 let pozneje ugotavljamo, da ne...

Zanimivosti / petek, 28. december 2012 / 07:00

Prinašajo dobro voljo in odganjajo zle duhove

Kranj - V dneh od svetega Štefana do novega leta je čas tudi za kolednike, po zaslugi Kranjskih furmanov smo njihove pesmi in dobre volje deležni tudi v Kranju in okolici. F...

Šport / petek, 28. december 2012 / 07:00

Triestina je bila najboljša

Kranj - V organizaciji AVK Triglav in VD Kamnik je v kranjskem olimpijskem bazenu potekal šesti mednarodni božično–novoletni vaterpolski turnir za letnik 1999 in mlajše. Vse tekm...

GG Plus / petek, 28. december 2012 / 07:00

Veliko naredila, a komaj opazna

Slovaropisko Milko Bokal je življenjska pot vodila iz Žirov v Ljubljano, umirila se je v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu. Svojo poklicno pot je preživela v znanstveni ustanovi dolgega imena: Inštitut...

Zanimivosti / petek, 28. december 2012 / 07:00

Za praznike priboljški

Ob Tednu Karitas konec novembra so v župnijskih Karitas v Medvodah zbirali hrano za ljudi v stiski, a tokrat predvsem priboljške, s katerimi jim bodo polepšali prihajajoče praznike.