Najprej Kurji pastir

V romanu se Feri Lainšček vrača v svoje otroštvo.

Kranj – Pri Beletrini so letošnjo jesen še enkrat znova aktualni z najnovejšim romanom Ferija Lainščka, ki bo čez dva meseca prejel Prešernovo nagrado. Roman z naslovom Kurji pastir je prva od treh knjig, v katerih se pisatelj posveča svojemu zgodnjemu otroštvu v Dolencih v Prekmurju, majhni vasici ob madžarski meji, kjer je bila njegova družina del vaške revščine. Prva knjiga pripoveduje zgodbo o življenju pisateljeve ne več mlade matere in v boljše življenje zazrtega očeta; pa o širši družini in vaški skupnosti, v katero se neke deževne jeseni rodi otrok, ki ga ni nihče pričakoval.

Lainšček v romanu odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki se mogoče zdijo vsakdanji, pa to niso. Kot pravi avtor, je Kurji pastir ob vsem tem gotovo knjiga, ki jo pisatelj piše le enkrat v življenju. »V tem romanu sem se namreč namenoma vračal v svoje zgodnje otroštvo. Zanimalo me je, kaj vse se mi je takrat res dogajalo, kako je morda vplivalo name in kakšna so torej lahko ta nevidna očala, ki sem jih takrat dobil,« pojasnjuje Lainšček.

Pri pisanju knjige je uporabil prav posebno tehniko, namreč metodo aktivne imaginacije, ki jo je C. G. Jung sicer razvijal v psihoterapevtske namene, Lainšček pa jo je sčasoma preoblikoval v svoj ustvarjalni postopek. Kot pravi, mu je to omogočilo, da je med snovanjem romana v sanjah veliko časa preživel z očetom in mamo, ki sta seveda že pokojna. Na tak način se je družil tudi z mnogimi drugimi protagonisti romana, ki so zaznamovali njegovo mladost. »Znašel sem se na nekakšnih sprehajališčih za vračanje, kjer se mi je postopoma razkrivalo tudi veliko tistega, česar se doslej nisem spominjal ali pa sem morda potlačil. Tudi zato je roman Kurji pastir dobil podnaslov Prva knjiga, saj nameravam napisati še Drugo in Tretjo,« še dodaja pisatelj. Roman Kurji pastir ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega, ki se nam podi po podzavesti in ga je težko zbezati na plano, kaj šele s takim občutkom, kot to počne Feri Lainšček, ujeti na papir, še dodajajo v založbi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / torek, 13. oktober 2015 / 11:57

Spominski pohod do partizanske bolnišnice

Kamniška Bistrica – Člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav so v soboto pripravili spominski pohod do nekdanje partizanske bolnišnice v dolini Kamniške Bele, ki je bila med drugo svetovno vojn...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...