Narava nam ni dana za vselej

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 23. april 2010 / 06:00

V vseslovenski okoljski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu je sodeloval tudi evropski komisar Janez Potočnik. S sodelavci s slovenskega predstavništva in s skupino občanov je čistil območje okoli Hrastja.

Zakaj čistite prav v Hrastju in ne denimo v domači Kropi?

»Zdi se mi pomembno, da nekje sodelujem, kjerkoli. Pred kratkim sem na pol v šali napol zares dejal, da že zato, ker smo Gorenjci pregovorno varčni, upam, da bo tudi smeti manj.«

Ali utegne akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki je potekala po zgledu Estonije, slediti tudi vseevropska akcija?

»Razmišljamo tudi o tej možnosti. Dal sem tudi že pobudo združenju nevladnih organizacij (deset največjih pod imenom G10 deluje čezmejno in so v Bruslju izjemno aktivne), vendar pa je, kot veste, od pobude do akcije še precejšnja pot. Tako velika pobuda ni preprosta, zato sem vesel, da je v Sloveniji uspela. Tu naj izrazim priznanje ekologom brez meja in vsem, ki so v akcijo vključeni, ker so res naredili veliko delo.«

Kako sicer ocenjujete slovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu?

»Divja odlagališča so eden večjih problemov ne samo pri nas, tudi drugod po Evropi. Zato je res dobro, da je prišlo do akcije in da je bila ta uspešna že v svojih pripravah, ko smo o njej govorili in poudarjali pomen skrbi za okolje, s čimer je bilo veliko storjenega za to, da se spremeni zavedanje ljudi. Tega res ne bi mogli storiti na boljši način kot ravno s konkretno akcijo.«

Kakšna je okoljska zavest v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami?

»To je težko merljivo, že iz samega dejstva, kar počnemo v tej akciji, pa lahko rečem, da bi bila lahko višja. Sicer pa množična udeležba na tej akciji prinaša pomembno sporočilo. Odziv ljudi kaže, da Slovencem ni vseeno, in to dejstvo bi kazalo izkoristiti, tudi pri vladi in institucijah, ki se morajo prek uradnih poti lotiti tovrstnih problemov.«

Bi lahko Slovenija postala zeleni košček Evrope?

»Slovenija je že sedaj zeleni del Evrope. V Sloveniji smo tretji po gozdnatosti v Evropi, takoj za Finsko in Švedsko. Slovenija ima med vsemi državami tudi največ območij, ki so pod Naturo 2000, več kot 35 odstotkov, tako da smo lahko veseli, da živimo tukaj. Menim pa, da se teh prednosti premalo zavedamo. In to tudi še ne pomeni, da je tudi naša okoljska zavest visoka. Pomembna je zavest, da nam tisto, kar imamo, ni dano za vselej, da moramo to ohraniti in če ne bomo odgovorno ravnali, se lahko zgodi, da bomo imeli kdaj večje probleme.«

Kje poleg odpadkov še vidite največje okoljske probleme Slovenije?

»Smeti, voda in predvsem zrak so največji problemi, to so bila sporočila Evropske komisije Sloveniji. Ne imejte pa občutka, da pri izpolnjevanju evropskih direktiv s tega področja na kakršen koli način močno odstopamo od drugih. To so težke in zahtevne direktive. Sprejele so jih sicer države same, za njihovo uresničevanje pa se je treba aktivno angažirati.«

Kaj bo morala Slovenija narediti?

»Do teh vprašanj je treba pristopiti na organiziran način: prek institucij, ki jih imamo, okrepiti inšpekcijski nadzor, okrepiti zakonodajo in predvsem povečati zavest, kako pomembni so ti problemi. Če se bomo tega zavedali, bo to lažje rešiti in bomo imeli tudi javnost na svoji strani.«