Varno in zdravo na soncu

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 06:00

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomembnejša zaščita pred posledicami prekomerne izpostavljenosti sončnim žarkom.

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi. Sončni žarki omogočijo nastanek vitamina D, krepijo obrambno sposobnost proti infekcijskim boleznim, izboljšajo preskrbo tkiva s kisikom in ugodno vplivajo na krvni obtok. Nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom, v tem primeru UVA sončni žarki pospešujejo staranje in povečajo tveganje za nastanek kožnega raka, UVB sončni žarki pa povzročajo nastanek opeklin. Pogoste so alergije na sonce, ki jih lahko še dodatno izzovejo nekatera zdravila, mila ali dišave v kozmetičnih izdelkih. V Lekarniški zbornici Slovenije so nedolgo nazaj pripravili koristne napotke za širšo javnost, pa tudi sicer vam bodo farmacevti v lekarnah radi svetovali glede varnega sončenja in ustreznih pripravkov za zaščito pred soncem.

Poškodbe kože

Poškodbe, ki nastanejo v koži zaradi delovanja sončnih žarkov, niso posledica delovanja toplote oziroma infrardečih žarkov, zato tudi sončne opekline niso tipične opekline. Prekomerna izpostavljenost UVB žarkom povzroči v koži poškodbe, ki jih opazimo kot rdečico, oteklino, bolečino in pekoč občutek, povišano temperaturo kože, v hujših primerih pa tudi povišano temperaturo telesa. Ta reakcija nastane približno 30 minut po sončenju, najmočneje je izražena šele po 12 do 24, ali celo 48 urah. Nastane kot posledica poškodb kožnega tkiva, zaradi česar se v koži sproščajo snovi, ki povzročajo vnetje. Prav ta zakasnela reakcija nas pri sončenju lahko zavede, da se ne zaščitimo ali umaknemo s sonca pravočasno. Znaki vnetja minejo v štirih do sedmih dneh. Uničene kožne celice se po tem času začnejo luščiti in koža se obnovi.

Pri dolgoletnem prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom se koža ne more več v celoti obnoviti, v koži nastajajo zadebelitve in postane izsušena. Govorimo o pospešenem staranju kože. Poleg tega UVB in UVA žarki lahko poškodujejo celični dedni material. Organizem ima sicer vzpostavljene zelo učinkovite mehanizme, ki popravljajo nastale poškodbe, če pa je teh preveč, lahko poškodovan dedni material vodi v nastanek kožnega raka.

Ne izpostavljajte se soncu med 10. in 16. uro, ko je najmočnejše in zato najbolj nevarno. Vsaj trideset minut pred začetkom sončenja kožo v zadostni količini zaščitite z ustreznim izdelkom za zaščito pred soncem in kasneje vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju. Uporabljajte kvalitetna sončna očala. Povprašajte farmacevta ali zdravnika, ali pri uporabi vašega zdravila sončenje ni priporočljivo. Kožo negujte tudi po sončenju. Dojenčkov in majhnih otrok ne izpostavljajte direktnim sončnim žarkom. Sončne opekline v otroštvu povečajo tveganje za nastanek kožnega raka v kasnejših letih. Otroci naj nosijo lahka, svetla oblačila in pokrivala. Izpostavljanje soncu je še posebej nevarno za ljudi s povišanim krvnim tlakom in bolnike po srčnem infarktu. Pijte dovolj tekočine. (Vir: Gorenjske lekarne)

Reakcije na sončne žarke

Skoraj vsak peti Evropejec ima alergijo na sonce. Alergija na sonce ni tipična alergija (reakcija organizma na alergen), ampak gre pri tem za preobčutljivost kože na sonce. Reakcija je običajno najmočneje izražena spomladi ali na začetku poletja, ko pa se koža deloma prilagodi soncu, ta reakcija običajno izzveni.

V večini primerov je to polimorfna fotodermatoza, ki se kaže kot rdeče bunčice oziroma mozoljčki, lahko pa tudi kot večje pordele površine. Koža močno srbi. Največkrat je prizadeta koža dekolteja, rok, hrbtne strani dlani, nog in obraza. Sprožijo jo UVA žarki. Druga oblika alergije na sonce so akne mallorca. Pojavijo se tudi na ramenih, hrbtu, nadlakteh in po obrazu. Sprožilec so UV žarki, pa tudi sestavine kozmetičnih proizvodov in sredstev za zaščito pred soncem, zlasti mastne kreme in losjoni. Posebej morate biti pozorni na možne reakcije fotosenzibilizacije in fototoksičnosti pri sočasni uporabi nekaterih zdravil.

Ena od možnih posledic pretirane izpostavljenosti soncu je lahko tudi toplotni udar. Gre za življenjsko ogrožajoče stanje, ki nastane kot posledica dehidracije, izgube telesne tekočine in elektrolitov. Dehidracijo pospeši povečano znojenje in pitje alkoholnih pijač. Simptomi, ki kažejo na nevarnost toplotnega udara, so glavobol, slabost, bruhanje, omedlevica, zamegljen vid. Toplotni udar lahko vodi v delirij, komo in smrt, zato je treba ob prvih znakih poiskati zdravniško pomoč.

Pripravki za zaščito pred soncem

Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomembnejša zaščita pred posledicami prekomernega sončenja. Najbolj učinkoviti so pripravki, ki vsebujejo kombinacijo enih in drugih UV filtrov. Z uporabo ustreznih varovalnih pripravkov lahko preprečimo kratkoročne posledice sončenja, kot so sončne opekline in preobčutljivostne reakcije, pa tudi dolgoročne posledice, kot sta prezgodnje staranje kože in kožni rak.

Ustrezna zaščita kože je zlasti pomembna pri otrocih, katerih koža je tanjša in bolj občutljiva. V vsakem primeru pa je treba varovalne pripravke nanašati na čisto in suho kožo pol ure pred sončenjem in nato še večkrat čez dan, predvsem pa po kopanju in močnem znojenju.

Pripravki, ki vsebujejo dišave, konzervanse in organske UV filtre, predstavljajo večje tveganje za nastanek alergične reakcije. Dodatek vitaminov C in E lahko poveča učinkovitost izdelkov in njihovo obstojnost. Pripravki z neprimernimi maščobnimi sestavinami, ki na soncu in pri povišani temperaturi razpadejo ali zaprejo kožne pore, prav tako lahko povzročijo dodatne težave.

UV faktor

Večji ko je faktor, manjši delež UV žarkov doseže našo kožo. Vendar to razmerje ni linearno. Zaščitni faktor 30 zmanjša sevanje na koži za 96,7 odstotka, zaščitni faktor 50 pa za 98 odstotkov. Ob tem je za dosego zaščitnega faktorja 50 treba v pripravek vgraditi veliko večje koncentracije UV filtrov, kar pomeni tudi večje tveganje za pojav neželenih učinkov, povezanih z njihovo uporabo, na primer alergije. Smiselnost uporabe pripravkov z zaščitnimi faktorji nad 30 je zato zelo vprašljiva.

Izbira pripravka za sončenje je odvisna od starosti, tipa kože, stopnje porjavelosti, časa (zjutraj, opoldne, pozimi, poleti ...) in mesta sončenja (ob morju, v gorah, na snegu ...) pa tudi individualnih posebnosti osebe. V kombinaciji s sončnimi žarki lahko zelo hude alergije povzročajo tudi nekatera zdravila. Zato se je o izbiri primernega pripravka za sončenje najbolje posvetovati s strokovnjakom.

Zaščita otrok na soncu

Strokovnjaki odsvetujejo uporabo pripravkov za zaščito pred soncem pri otrocih pod šestimi meseci starosti. Dokler se otrok ne giblje samostojno, ga je bolje zaščititi z obleko in senco. Za otroke, ki so starejši od šest mesecev, uporabljajte zaščitne pripravke z zaščitnim faktorjem 15 ali več, da bi s tem preprečili tako opekline kot tudi porjavelost kože. Pri izbiri ustreznega pripravka bodite posebej pozorni na to, da ima ta tako UVA kot tudi UVB zaščito. Da bi se izognili alergičnim reakcijam kože, se izogibajte tudi uporabi pripravkov, ki vsebujejo PABA (para amino benzojsko kislino), dišave, konzervanse in emulgatorje. Priporočljiva je uporaba pripravkov, ki vsebujejo fizikalne UV filtre, kot sta titanov ali cinkov dioksid, ki so vodoodporni in se jih z lahkoto nanaša na kožo.

Zavedati se je treba, da otrok lahko dobi sončne opekline in druge poškodbe kože tudi na oblačen, hladen in temen dan. UV žarki lahko prehajajo tudi oblake in se odbijajo od peska in vode.

In kako ravnamo, če otrok dobi sončne opekline? Otrok naj bo v senci, dokler se opekline ne zacelijo. Vsakršna dodatna izpostavljenost soncu bo stanje le še poslabšala. Otroka okopajte v hladni (ne mrzli) kopeli ali pa nanašajte hladne obkladke na opekline, da boste s tem olajšali bolečine in zniževali vročino. Na opeklino nanesite gel aloe vera, ki hkrati lajša bolečine in pospeši celjenja opekline. Otroku dajte analgetik (acetaminofen ali ibuprofen, nikakor pa ne aspirin). Na opeklino nanesite vlažilno kremo. Otroka odpeljite k zdravniku, če ima telesno temperaturo nad 38, če je opečena koža videti vneta in če mu gledanje v svetlobo povzroča težave. Za takojšno pomoč se obrnite na otrokovega zdravnika v primerih slabosti, bruhanja, omedlevanja, delirija (začasne zmedenosti) in diareje.