Sledi slovenske grafike

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 8. december 2009 / 06:00

V Galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Sledi slovenske grafične dediščine, na kateri so predstavljena izbrana dela petnajstih vidnih slovenskih grafikov.

Likovna razstava z naslovom Sledi slovenske grafične dediščine, ki so jo prejšnji teden odprli v Galeriji Loškega gradu, je še zadnja izmed treh na temo »odpiramo muzejske depoje«, ki so jih loški muzealci pripravili letos ob obeleževanju 70-letnice Loškega muzeja. Spomladi so bile pod naslovom Pogledi na tisočletno mesto na ogled fotografije mesta in okolice izpred tridesetih let, preko poletja pa je bil na razstavi Poslikane skrinje na Loškem predstavljen del bogate etnološke dediščine, ki jo hrani Loški muzej. »Naša tokratna razstava je tretja iz tega sklopa. Zanjo smo se odločili zato, ker v naši likovni zbirki hranimo veliko grafičnih listov, tako priznanih umetnikov s škofjeloškega območja kot njihovih slovenskih sodobnikov. Drugi razlog za razstavo pa je tudi ta, da smo želeli biti aktualni, Ljubljano je namreč letos zaznamoval že tradicionalni grafični bienale,« je na slovesnem odprtju uvodoma povedala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar.

Na razstavi je tako na ogled izbor več kot štiridesetih del petnajstih avtorjev. »Priprava razstave klasične grafike je bila v današnjem času novih medijev v likovni umetnosti zame svojevrsten izziv. Pogosto namreč pozabljamo, da se ideje nove generacije likovnikov v mnogo čem napajajo prav v grafični klasiki,« razmišlja kustodinja razstave Barbara Sterle Vurnik in dodaja, da tokrat ne gre za nekakšen celostni pregled, ampak za fragmentarni vpogled v slovensko grafično zgodovino, pri postavitvi je bila namreč omejena z razpoložljivimi deli iz muzejskega depoja. Dela na razstavi so okvirno razdeljena na dva kronološka in pomenska sklopa, na starejšo povojno grafično produkcijo po letu 1945 oziroma na predstavitev klasikov slovenske povojne grafike in na produkcijo grafik med leti 1960–1980, oziroma na predstavitev avtorjev, ki so sledili starejši generaciji. Tako nas z leve strani na primer očarajo grafike slovenskih klasikov, vseh treh vezanih s škofjeloškim prostorom, Franceta Miheliča, Maksima Sedeja in Iveta Šubica, na drugi strani pa si lahko ogledamo tudi najžlahtnejše pionirske primerke računalniške grafike. Ob omenjenih treh so na ogled še dela najvidnejših slovenskih grafikov: Zvesta Apolonia, Berka, Lucijana Bratuša, Bonija Čeha, Štefana Galiča, Janeza Hafnerja, Borisa Jesiha, Zmaga Jeraja, Tomaža Kržišnika, Lojzeta Logarja, Gorazda Šefrana in Edvarda Zajca.

Ob razstavi, ki bo na ogled kar do 8. februarja, je izšel tudi pregleden katalog, v katerem sta poleg nekaterih reprodukcij in besedila kustosinje razstave še zapisa umetnostnih zgodovinarjev dr. Leva Menašeja in Nadje Zgonik.