Bombo uspešno uničili

Slovensko javnost je ta teden pritegnila 250-kilogramska neeksplodirana bomba iz druge svetovne vojne v Vurberku, ki so jo v torek uspešno deaktivirali.

Neeksplodiranih ubojnih sredstev še veliko

Kar 250 kilogramov težko neeksplodirano letalsko bombo iz druge svetovne vojne so našli v bližini gradu Vurberk. Pripadniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so jo v torek s posebno žičnico premestili z mesta ob hiši v trideset metrov oddaljeno jamo za njo, kjer so pripravili vse potrebno za njeno uničenje. Ko so bombo premestili v jamo, so na daljavo ločili zadek z vžigalnim mehanizmom od preostanka bombe, pri čemer je prišlo tudi do eksplozije, ki pa ni povzročila škode. Detonacija, zaradi katere so evakuirali prebivalce območja v oddaljenosti enega kilometra od mesta bombe, kar zajema 120 hiš s 400 prebivalci v kraju Vurberk in 30 hiš s 65 stanovalci na Krčevini, je bila po nekaj urah uspešno zaključena brez posledic na okolje.

Stroške intervencije, ki niso bili majhni, saj je šlo za prvi takšen primer v Sloveniji, bo krila država, ocenjeni pa so na med 15 in 20 tisoč evrov.

Po državi je še vedno veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ostali po prvi in drugi svetovni vojni pa tudi vojni za Slovenijo. V Sloveniji so najpogosteje najdene ročne bombe, topovski izstrelki in minometne mine. Največja verjetnost, da bomo naleteli na njih, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta. Največ intervencij državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi opravi spomladi, ko se začnejo kmetovanje in gradbena dela, med katerimi delavci in kmetje največkrat naletijo na neeksplodirana sredstva.

Vrhunec turistične sezone in gneča na cestah

Minuli konec tedna je zaznamovala tudi gneča na cestah in zastoji proti Hrvaški, a to je bil šele prvi od treh prometno najbolj obremenjenih koncev tedna, ko so gneča in zastoji najpogostejši. Po podatkih policije so bile čakalne dobe za prestop meje na mejnih prehodih Gruškovje, Zavrč, Jelšane, Dragonja, Sečovlje, Sočerga, Metlika in Obrežje povsod okoli ene ure, podobno bo tudi ta konec tedna.

Julijski sneg na Kredarici

V začetku tedna so Slovenijo zajela neurja z vetrom, ki so predvsem na severu in vzhodu Slovenije sprožila nekaj zemeljskih plazov in podrla nekaj dreves, meteorna voda je zalivala tudi kleti. Poslabšanje vremena je prineslo tudi izrazito ohladitev in na Kredarici so v sredo zjutraj namerili le dve stopinji Celzija in bili priča tanki snežni odeji, ki pa je sicer hitro skopnela. Sneg je pobelil tudi Kanin.

Začel se je vpis v prve letnike fakultet

Na visokošolskih zavodih so začeli z vpisi v prvi letnik. V prvem roku je bilo na visokošolske programe od 14.833 kandidatov, ki so oddali vlogo, sprejetih 10.899 kandidatov, vlog pa je bilo v prvem roku oddanih manj kot lani. Najvišji delež sprejetih kandidatov glede na prijave ima Univerza v Mariboru (83 odstotkov), sledita Univerza v Ljubljani (70,6 odstotka) in Univerza na Primorskem (70 odstotkov), samostojni visokošolski zavodi in koncesije pa skupaj 76,8 odstotka. Vpisi bodo potekali do 14. avgusta, na višjih šolah pa do 22. avgusta. Tisti, ki v prvem roku niso bili sprejeti na fakulteto, bodo morali počakati na 21. avgust, ko bodo na spletnih straneh prijavnih služb, fakultet in strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport objavljena še prosta mesta. Sam vpis v drugem roku bo potekal od 22. do 29. avgusta, kandidati pa bodo obvestilo o tem, ali so bili sprejeti, dobili najpozneje do 25. septembra.

Lani več posvojitev in manj priznanj očetovstva

Podatki statističnega urada kažejo, da je lani 233 manj moških kot leto poprej priznalo očetovstvo, trije od štirih očetov pa so podali priznanje pred rojstvom otroka, je ta teden poročala STA. Skupno je bilo podanih 11.462 priznanj očetovstva, ugotovljenih pa je bilo sedemnajst očetovstev. Kar 78,5 odstotka očetov je to storilo pred otrokovim rojstvom, kar je najvišji delež doslej. Podatki statističnega urada še kažejo, da so bili očetje ob priznanju stari povprečno 33,3 leta, najstarejši med njimi pa tudi čez šestdeset let. Očetje otrok, rojenih v lanskem letu, so bili povprečno stari 33,5 leta, očetje, ki so priznali starševstvo pred rojstvom otroka, pa so bili nekoliko mlajši, stari so bili 33,1 leta.

Posvojenih je bilo 45 otrok (šest več kot leto poprej), od tega večina iz Slovenije, enajst pa iz drugih držav. Pari so posvojili 26 otrok, sedemnajst otrok pa je posvojil zakonec ali partner otrokovega biološkega starša.