Sedmica: Nasilni Tržičan

Minutko pred dvanajsto, se pravi, tik pred lokalnimi volitvami, se je tržiški župan Pavle Rupar ujel v lastno past. Ko je bil v pasti, pa je korenjak pred vso slovensko javnostjo tako zmedeno in milo javkal, da se človek čudi, kako je revežu sploh uspelo prilesti do župana in naprej do poslanca. Pa še to se človek vpraša, koliko resno tovrstni primerek sploh jemlje županske in državniške funkcije.

O. K. Tržičan Pavle Rupar ima ljubico. Nezvestoba nekega xy ni stvar javnosti, še manj moja, pač pa njegove žene. Tržičan Pavle Rupar svojo ljubico pretepa. Tudi prav, če je ta udarce pripravljena sprejemati. Niti to ni interesno območje javnosti, ampak gospe Rupar, gospodične Ksenje Slak, sicer tabloidne novinarke, in policije.

Kar se Pavla Ruparja kot državljana tiče, lahko seksa, prepeva in se pretepa po mili volji in dokler stoji na nogah. Kar se Pavla Ruparja kot župana in za nameček še poslanca tiče, pa je v interesu Tržiča in Slovenije, da je možakar najmanj pristojen, odgovoren, umsko neoporečen in kolikor toliko pošten, (ker pač menim, da je v vsakem politiku kanček ali več nepoštenja). In kar je v interesu lokalne in državne skupnosti, je, se razume, v interesnem območju javnosti.

Prvo vprašanje, ki mi je ob razkritem Ruparjevem vandalizmu prišlo na misel, je, od kod človeku, ki opravlja tako pomembni funkciji, kot sta županska in poslanska, čas, da se onegavi z ženskami. Roko dam v ogenj, da se je z ženskami pečal na račun dobro plačanih služb.

Druga dilema, ki me pri tem resno skrbi, je, ali je človek Ruparjevega kova sposoben zase zadržati državne skrivnosti. Tudi pri tem odgovoru dam roko v ogenj, da ni.

Zastran mene se lahko poskočni in nasilni Tržičan post festum kesa, kolikor hoče, in opravičuje, komur hoče. V javnem interesu je, da odstopi z vseh funkcij in prekliče kandidaturo za tržiškega župana. To je edino higienično. Od predsednika SDS Janeza Janše (in ne od ženske v njegovem poslanskem zboru) pa pričakujem prvič, da se bo od Pavla Ruparja javno distanciral in ga zabrisal iz stranke in drugič, da se bo volivkam in volivcem upravičil, ker jim je za župana in poslanca v državnem zboru pogojno rečeno podtaknil to barabo.

Ker verjamem, da je Pavle Rupar tako brez ponosa in pameti, da sam od sebe dobro plačanih in udobnih služb, pri katerih ima časa na pretek, ne bo zapustil, so na potezi volivke in volivci. Ti so tisti zadnji in odločilni korektor, ki imajo možnost in moč tovrstnim podležem enkrat za vselej zapečatiti kariero. Prepričana sem, da je župansko funkcijo tako, kot jo je v Tržiču opravljal Pavle Rupar, sposoben opravljati vsak Tržičan s končano osnovno šolo. V stanju, v kakršnem je, Tržič nima več veliko časa, da ga zapravlja z navidez simpatičnimi in nedvomno muzikaličnimi kandidati za župana.

Poslancem državnega zbora pa svetujem, da Pavla Ruparja prepričajo, da se enkrat za vselej odstrani iz državnega zbora. Šele, ko bo državni zbor zapustil zadnji primitivec, bodo imeli drugi možnost, da jim zraste ugled.