Skozi trpljenje v svobodo
V Muzeju novejše zgodovine so premierno predstavili dokumentarni film o italijanskem koncentracijskem taborišču na otoku Rabu. V nedeljo bo predvajan na nacionalni televiziji.
Na obletnico kapitulacije Italije so v Muzeju novejše zgodovine premierno predstavili dokumentarni film z naslovom Skozi trpljenje v svobodo. To je film o italijanskem koncentracijskem taborišču na otoku Rabu, ki bo v nedeljo, 12. septembra, predvajan tudi na Televiziji Slovenija. Težišče predstavitve sloni na besedilu, ki sta ga na podlagi večletnih raziskovanj pripravila prof. Herman Janež, predsednik taboriščnega odbora in akademik dr. Anton Vratuša, namestnik komandanta Rabske brigade. Režiser filma je Jože Vozny, ki mu je pri delu pomagala ekipa Televizije Medvode, avtor glasbe je Slavko Avsenik ml., izdelavo filma pa je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo.
»Film je dolg dobrih 42 minut in je v prvi vrsti namenjen mladi generaciji, učencem in dijakom. Predvajan bo na nacionalni in lokalnih televizijah, na spletišču pa bo objavljena tudi povezava do filma, tako da si ga bodo lahko vsi ogledali brezplačno. S tem želimo doseči čim več mladih,« je povedal Iztok Pipan, direktor produkcije. Režiser Jože Vozny o vsebini filma pravi: »Uvodni del prikazuje grozodejstva italijanske okupacijske vojske med Roško ofenzivo na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini poleti 1942, ko so bili brez dokaznih postopkov o krivdi ustreljeni mnogi civilisti, okoli osem tisoč Slovencev in pet tisoč Hrvatov pa je bilo odpeljanih v internacijo na Rab. V drugem delu spoznamo obupne bivalne in prehrambene razmere v taborišču, kar je povzročilo množično umiranje. V 14 mesecih obstoja taborišča je tam v nečloveških razmerah umrlo 1477, po preselitvi v druga taborišča pa še 1274 taboriščnikov. V nadaljevanju prikažemo, kako je uporni slovenski duh razvil organiziran odpor taboriščnikov pod vodstvom taboriščne OF. Ustanovil je podtalno organizacijo vojaških oddelkov, ki so ob kapitulaciji Italije razorožili italijansko posadko in se organizirali v Rabsko brigado. Pred komandantom GŠ NOV in PO Slovenije Francem Rozmanom–Stanetom so slovesno zaprisegli zvestobo slovenskemu narodu. Zaključni del filma pa predstavi ureditev pokopališča na Rabu umrlih internirancev ter srečevanja preživelih kot spomin in opomin, da se kaj takega ne bi zgodilo nikdar več.«