Med sosedi

Slovenci na Koroškem so pretekli teden izgubili velikega zagovornika in prijatelja med nemško govorečimi Korošci, Hansa Simo, nekdanjega koroškega deželnega glavarja. Umrl je v celovški bolnišnici, star 89 let. Koroški socialdemokratski politik je vodil koroško deželno vlado med letoma 1965 in 1972. Bil je eden redkih koroških politikov, ki se je odločil na Koroškem postaviti dvojezične krajevne napise. Nameraval jih je postaviti v 205 dvojezičnih krajih na Južnem Koroškem, vendar sta bila on in takratni zvezni kancler dr. Bruno Kreisky deležna tako hudih kritik in napadov, v Celovcu in Velikovcu so ju celo obmetaval z gnilimi jajci in paradižniki, da sta morala odnehati. Simo, ki se je leta 1974 popolnoma umaknil iz politike, je na glavarskem položaju na Koroškem nasledil dotedanji deželni tajnik socialdemokratske stranke Leopold Wagner, ki je pri dvojezičnosti popuščal koroškim nacionalističnim krogom. Kasneje je dunajski parlament, po neuspešnem preštevanju manjšine, sprejel zakon o narodnih skupinah, ki pa je dvojezične krajevne napise določil le še v 91 krajih. Danes, trideset let po sprejetju, še ni izpolnjen. Koroški Slovenci so ob smrti Hansa Sime zapisali, da je bil politik, ki se je resno trudil za enakopravno sožitje obeh narodov na Koroškem in za uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe, še posebej pri dvojezičnih krajevnih napisih. Bil je pogumen branilec slovenske manjšine na Koroškem. Koroški časnikar Ivan Lukan je ob njegovi smrti spomnil, da se je pokojni Hans Sima leta 2002 v pogovoru za avstrijsko revijo Format zadnjič javno opredelil do problema dvojezičnih napisov na Koroškem. Socialistični stranki je očital, da pri dvojezičnih napisih deluje malodušno in nedosledno, koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja pa je označil za desno radikalnega politika.

Koroška se je različno spomnila 10. oktobra, obletnice plebiscita leta 1920, na katerem je 59 odstotkov volilnih upravičencev v plebiscitni coni glasovalo za priključitev dela Koroške Avstriji in proti priključitvi h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uradno deželno praznovanje je bilo v torek, 10. oktobra, na dvorišču deželne hiše v Celovcu. Svečanost, na kateri je bil glavni govornik deželni glavar dr. Jörg Haider, je minila v znamenju napadov na slovensko manjšino in na njene predstavnike ter v razglašanju Koroške kot enojezične dežele. Njegova tarča so bili tudi sodniki avstrijskega ustavnega sodišča, ki razsojajo manjšini v prid. Slovenci naj bi imeli na Koroškem take pravice kot jih nima nobena manjšina v Evropi, za kar »naj bodo končno tudi hvaležni Avstriji in Koroški«. Dan pred uradno proslavo pa so predstavniki Zveze slovenskih organizacij, Skupnosti Slovencev na Koroškem, Cerkve in Heimatdiensta podpisali izjavo ob »Dnevu skupne domovine Koroške«. Čeprav Narodnega sveta koroških Slovencev ni med podpisniki, je njegov predsednik dr. Matevž Grilc zapisal, da je to »pozitiven korak k izboljšanju ozračja dialoga v deželi, čeprav bi nekateri odločilni dogodki v preteklosti in do novejšega časa zaslužili bolj diferencirani način obravnavanja. Bistvo pa je, da se vsi podpisniki zavezujejo k spoštovanju zakonov, 7. člena Avstrijske državne pogodbe in razsodb ustavnega sodišča.« Seveda pa slovesne izjave ne smejo zakrivati dejanskih problemov, je zapisal dr. Matevž Grilc.