Tako kot smo bili vajeni

Besedilo: Milena Miklavčič
Kategorija: GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 05:00

Prmejduš, kaj bova pa sedaj?! je zaklel.

Zgodilo se je, da sta ostala snaha in tast sama doma, ko je prišel čas. Mož je delal pri gradnji bunkerjev Rupnikove linije, tašča je bila pri hčerki, ki je prav tako rodila in Marija se je, hočeš nočeš, morala obrniti na tasta.

»Še po sedemdesetih letih, ko se spomnim na tisto jutro, me oblije srh ob spominu, kako mi je bilo nerodno. Toda voda mi je odtekla in pred očmi sem imela dvignjen prst babice, ki mi je zabičala, da se nimam kaj premikat, če se mi bo to zgodilo. Tast je za mizo ob peči žvečil tobak in čikal v kahlo. Ležala sem na peči in stokala, ker so postajali popadki vse hujši.

Ja, kaj ti pa je, ženska, da že navsezgodaj ne daš miru, mi je enkrat dejal in ko je potem vstal, me pogledal, je takoj videl, koliko je ura. Prmejduš, kaj bova pa sedaj?! je zaklel. Samo pomagajte mi, sem ga prosila. Pobral se je v kuhinjo in slišala sem ga, ko je odšel na dvorišče po vodo. Še zmeraj je klel in zmerjal, ko je zakuril v šporgert. Sam bog mi je pomagal, da sem rodila brez težav, zelo hitro. Toliko je odgrnil rjuho, da je prijel otroka, prerezal popkovino, potem pa me je takoj zakril nazaj. Po obrazu mu je kar teklo in bil je bled kot stena. Ko je otrok zajokal, se mu je glas zatresel, ko se je skušal pošaliti in ga je okregal, češ a sedaj, ko sem ti pomagal, se boš pa še drl! Potem se je obul in odšel do bližnjega soseda, ki je bil v normalnih pogojih več kot uro hoda oddaljen. Proti večeru se je vrnil z mojo daljno teto, ki me je oskrbela in mi dala jesti in piti, kajti bila sem preveč izčrpana, da bi lahko zlezla s peči in si poiskala kaj za pod zob.«

Tudi če bi gnojne vile dol letele, se je v nedeljo moralo iti k maši. Tudi Martina se ni obotavljala, čeprav se ji je zdelo, da ji vse »k tlom tišči«. Ko je tašči potarnala, jo je ta zavrnila z besedami, da še nobeni ni »notr ostal« in da tudi njej ne bo. In je šla. V dolino je bilo kar dobre pol ure hoda in ko se je usedla v klop, jo je začelo že pošteno zvijati. Toda niti mrdniti si ni upala, ker jo je tašča zmeraj grdo pogledala. Nazaj grede ni zmogla hitre hoje. Bom malo posedela, je rekla drugim, ki so jo kar pustili pri miru in so hiteli naprej. Popadki so bili vse močnejši. Zavlekla se je za grm in z grozo ugotovila, da bo vsak čas rodila. Otrok je že zajokal, ko je zaslišala po stezi nove korake. Na ves glas je zavpila in potem je zagledala soseda, ki je odgrnil veje. Takoj je vedel, kaj se je zgodilo. Iz žepa je vzel nožičko, prerezal popkovino, in potem ko je zavila otroka v birtah, ji je pomagal na noge. Peš se je odpravila do doma, skuhala kosilo, ker je to bilo njeno delo in šele potem se je lahko ulegla.

Tine mi je povedal zgodbo o svojem rojstvu. Njegova mama je dobila popadke enkrat februarja, ko je na novo zapadlo več kot meter snega. Ni bilo misliti, da bi oče vpregel konja in jo odpeljal v dolino, kjer bi že našel kakšen prevoz do Kranja. Naložil jo je v listnik in zagazil v visok sneg. Ko je prišel na glavno cesto, ga nekdo povpraša, kam gre.

Tedaj pa se vzdigne mama iz koša in pove: »Mene nese, ko bom kapčvala« .

Na vasi so bili tedaj trije avtomobili in njihovi lastniki so bili velikokrat za šoferja porodnicam v kranjsko porodnišnico.

Zaradi trdega in garaškega dela so ženske rojevale z večjo lahkoto kot danes. Zato me ni čudilo, ko so mi nekatere priznale, da je bilo teže speči peko kruha kot rodit.

Običajno so po porodu počivale le dan ali dva. Če so že imele več otrok, pa še to ne. V veliko pomoč so bile sosede, ki so, praviloma, prihajale tri dni in pomagale v hlevu, skuhale kosilo in postorile najnujnejše. Vedelo se je, da bodo dobile povrnjeno, ko bo prišel čas za to.

Ko se je otrok rodil

Moji sogovorniki, tako tisti z Žirovskega vrha, z območja Mrzlega vrha, Koprivnika, Vrsnika, Žirov in Brekovic, vsi po vrsti so mi povedali, da so matere takoj po porodu dobile kurjo juho. To ni bil samo običaj, to je bila tudi nuja, kajti ženska se je morala hitro okrepiti, da je bila spet sposobna za delo in moževo sprostitev. Če bodo moje besede komu izzvenele kruto, naj zapišem, da je bilo veliko primerov, ko so zanosile že drugi mesec po porodu in zgodilo se je, da nekatere niso imele, zaradi pogostih rojstev, menstruacije po deset ali več let. Žlahta je prinesla tako imenovano pogačo, soseda porodnici hleb kruha, sosed pa steklenico vina.