Včasih zadružništvo, danes lastništvo zaposlenih

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / petek, 19. maj 2017 / 08:48

V Škofji Loki so se letošnje stote obletnice smrti Janeza Evangelista Kreka spomnili s pogovorom o Krekovih zadrugah in o današnjem lastništvu zaposlenih kot sodobnem zadružništvu.

Škofja Loka – Blaznikov večer je pripravilo Muzejsko društvo Škofja Loka v sodelovanju s Kulturnim društvom dr. Janez Evangelist Krek Selca. O Krekovem zadružništvu je govoril zgodovinar dr. Žarko Lazarević, sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino. Zadružništvo je v drugi polovici 19. stoletja nastalo v več državah, Lazarević se je podrobneje ustavil ob dveh nemških imenih, Hermanu Schulze-Delitschu in Fridrichu Reiffeisnu, na katera so se oprli tudi pobudniki zadružništva na Slovenskem. Liberalnejše linijo je v Sloveniji zastopal Mihael Vošnjak, Reiffeisnovo pa Janez Evangelist Krek. Zadružništvo je zajemalo vse od kmetijstva, gradbeništva, zavarovalništva do bančništva in posojilništva, nastalo pa je kot mehanizem, s katerim se je malo kmetijstvo in drobno gospodarstvo v tistem času prilagodilo tržnim zakonitostim kapitalizma. Krekov model zadružništva je bil gospodarsko-socialni in dobiček, ki so ga ustvarili v zadrugah, so usmerjali v dejavnosti za splošno korist, vlagale so v šolstvo, kulturo, versko življenje. Zadruge so izboljšale položaj kmetstva, delavstva in malega obrtništva, saj bi se bili sicer v neizprosnih tržnih razmerah prisiljeni izseliti. Vsaj četrtina slovenskega prebivalstva je že sicer boljše možnosti preživetja iskala onstran velike luže. Zadružništvo je Krek širil prek cerkvene mreže, ki je kot tedaj najmočnejše družbeno omrežje poskrbelo, da je zadruga nastala domala v vsaki župniji. Do prve svetovne vojne jih je bilo v Sloveniji že kakih tisoč zadrug obeh tipov.

O sodobnem lastništvu zaposlenih, ki v marsičem spominjajo na Krekovo zadružništvo, je govoril Aleksander Igličar, nekdanji direktor Zavoda za lastništvo zaposlenih, ki je bil tudi vodja projekta lastniškega preoblikovanja v podjetju Iskraemeco. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo to podjetje v 60-odstotni lasti zaposlenih, vendar so poznejša gibanja pripeljala do prodaje lastninskih deležev in pred desetimi leti do prodaje egiptovskemu lastniku. Osnovna ideja je bila povezovanje dela in lastništva, tak model je uspešen zlasti v delovno intenzivnih podjetjih, kjer je veliko odvisno od dela in znanja, običajno pa na ta način želijo podjetje obvarovati pred nevarnostjo sovražnega prevzema. V Sloveniji se je tovrstno lastništvo precej zmanjšalo, Igličar je omenil nekaj posameznih uspešnih primerov, kot so Etiketa Žiri, Eti Izlake, Pohištvo Tom in dve gorenjski, Domel iz Železnikov in Gorenjski glas iz Kranja. Udeleženci Blaznikovega večera so si ogledali tudi avtorski video Sanele Jahić o slednjih dveh, ki sta uspešni zgodbi na področju lastništva zaposlenih. O tem sta spregovorila tudi Marija Volčjak, direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa, kjer je ta model lastništva v veljavi od leta 2013, in Stane Zgaga iz Domela, kjer so se za tovrstno lastništvo odločili že leta 1998 in so jim tedaj očitali, da oživljajo preživet socialistični sistem. Toda današnji rezultati uspešnega poslovanja dokazujejo, da se je obneslo. Domel je bil navdih tudi za lastninjenje v Gorenjskem glasu, je dejala Volčjakova in dodala, da so od nastanka filma že prvikrat razdelili del dobička in ga bodo delili tudi v prihodnje, saj želi, da se vlaganja zaposlenih postopoma povrnejo.