Divji prašiči so letos rili tudi na Svetem Ožboltu.

Da divji prašiči ne bi »postali« lubadarji ...

Kmetje in lovci s škofjelološkega območja so se prejšnji teden pogovarjali o skupnem problemu – o divjih prašičih in škodi, ki jo povzročajo na kmetijskih zemljiščih. Oboji, kmetje in lovci, se bojijo, da bi se tako kot lubadar tudi prašiči preveč razmnožili. Lovci so napovedali, da jih bodo v letošnji zimi poskušali čim več upleniti.

Andrej Andoljšek z oddelka za gozdarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je povedal, da je v pripravi metodologija, s katero bodo poenotili merila za ocenjevanje škode po divjadi. »V Sloveniji se je v zadnjih štiridesetih letih stalež divjih prašičev povečal za dvajsetkrat, še večji razplod kot letos lahko pričakujemo prihodnje leto. To pomeni, da z načrtovanjem in izvajanjem odstrela nekaj ni v redu,« je dejal in pozval upravljavca lovišča, da čim bolj zniža stalež divjih prašičev, še zlasti svinj.

Simon Tolar, predsednik Območnega združenja upravljavcev lovišč Gorenjskega lovsko upravljavskega območja in starešina Lovske družine Železniki, je dejal, da država polovico koncesnine, ki jo plačujejo upravljavci lovišč, vrača občinam, pri tem pa je za Občino Železniki navedel, da denar vrača nazaj v lovišče.

V Lovski družini Škofja Loka so lani za lov na divjega prašiča organizirali devetnajst skupinskih lovov, med katerim pa so uplenili le sedem prašičev. Večino prašičev uplenijo na privabljalnih krmiščih.

Škofja Loka – Štiriinsedemdeset kmetov iz vasi Sveti Ožboilt, Sveta Barbara, Sveti Andrej, Svetega Petra Hrib, Gabrovo, Breznica pod Lubnikom, Staniše in Valterski Vrh je v začetku septembra podpisalo peticijo, s katero zahtevajo od upravljavca lovišča, to je od Lovske družine Škofja Loka, da poveča odstrel divjih prašičev in zmanjša škode, sanira uničene površine in izplača odškodnine, se odziva na prijave kmetov o škodah, zamenja cenilca škod po divjadi, odpravi krmišča za divje prašiče, vzpostavi boljši odnos s kmeti, vključi v upravljanje lovišč tudi kmete oziroma lastnike zemljišč ... Ker so peticijo naslovili tudi na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, je škofjeloška kmetijska svetovalna služba prejšnji teden sklicala sestanek, na katerega je povabila kmete in lovce, da bi se pogovorili o skupnem problemu – divjih prašičih. Kot je ugotavljala kmetijska svetovalka Majda Luznar, so divji prašiči na škofjeloškem območju navzoči že vrsto let, a tako hudo, kot je letos, še ni bilo. Problem je še toliko večji, ker gre za hribovska območja, kjer je od divjih prašičev razrite površine precej težje sanirati kot v nižini. »Če se bodo prašiči preveč razmnožili, bomo dobili še enega lubadarja,« je dejala Luznarjeva in opozorila na precej težke razmere v hribovskem kmetijstvu, še zlasti na občutno znižanje subvencij v primerjavi s prejšnjo finančno perspektivo, na znižanje cen mleka in drugih pridelkov, na škodo, ki jo povzročajo divji prašiči in druga divjad ...

Ograjevanje ni rešitev

V razpravi je bilo od kmetov slišati, da lovci pri ocenjevanju škode po divjih prašičih v vseh primerih niso ravnali tako, kot zahtevajo predpisi – torej ocenitev škode v osmih dneh od prijave škodnega dogodka –, in da škode tudi niso realno ovrednotili. »Če bi lastniki zemljišč imeli od divjadi, ki se pase na naših zemljiščih, kakšne koristi oz. dohodek, bi bili tudi ob škodah po divjadi bolj prizanesljivi,« je bil kritičen kmet Ivan Guzelj, ki je napovedal, da bo odslej redno prijavljal vsako škodo po divjadi. Kmetje nasprotujejo temu, da bi kmetijske površine zaščitili pred divjimi prašiči z ograjevanjem, saj se s tem, kot pravijo, problema ne bi rešili – prašiči bi šli le k sosedu, v drugo vas. Škoda, kot jo v poročilih prikazujejo upravljavci lovišč, ne odraža dejanske škode, ki jo divjad povzroča na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih, pravijo in dodajajo, da bi z doslednim prijavljanjem škode dobili realno sliko o škodah, tako bi tudi lažje »pritisnili« na lovske družine in na državo, da bi to področje bolje uredila. »Lovci naj izboljšajo odnos do nas, kmetov, naj se zavedajo, da se divjad pase po naših zemljiščih,« je dejal kmet Rajko Koblar. Od kmetov je bilo slišati tudi predloge, da bi lov na divje prašiče dovolili tudi ob umetni svetlobi, da bi lovske družine, ki same ne zmorejo rešiti problemov z divjimi prašiči, zaprosile za pomoč lovce iz sosednjih družin, da bi bilo divjega prašiča enako kot tudi lubadarja treba razglasiti za naravnega sovražnika (kmetov) in temu primerno tudi ukrepati ...

Osemnajst zahtevkov za odškodnino

Starešina škofjeloške lovske družine Tone Bevk in gospodar Jurij Trnovec sta povedala, da je od 60 članov, v povprečju starih 62, aktivnih lovcev samo še 30. Za izpolnitev letošnjega letnega načrta morajo upleniti 20 divjih prašičev, a doslej so jih že 34. Največ so jih uplenili v nočnem času, ko jih je dovoljeno loviti le pri naravni svetlobi. Doslej so imeli 181 nočnih čakanj. Zaradi škode, ki jo povzročajo, so prejeli 18 zahtevkov za povračilo škode, še ta mesec bodo oškodovanim izplačali 2470 evrov odškodnine – ne v denarju, ampak v obliki »blaga« v eni od kmetijskih trgovin. Članom družine so letno obveznost za delo v loviščih zvišali s 30 na 45 delovnih ur, skupno so letos pri ravnanju travne ruše in drugih delih opravili več kot 1500 delovnih ur. Nekaterim kmetijam so za ograjevanje površin dali električnega pastirja. V nedeljo so začeli s skupnimi lovi na divjega prašiča, organizirali jih bodo vsako nedeljo do konca januarja, za lovce je obvezna udeležba vsaj na petih lovih. »V lovski družini si bomo prizadevali, da bi v letošnji zimi odstrelili čim več prašičev, vendar je problem v tem, da je v mili zimi brez snega lov zelo težaven, saj prašičev ni možno slediti. Tudi glede škod se bomo potrudili, da bi jih ocenjevali bolj realno in odškodnino hitreje izplačevali, a žal za odškodnine lahko namenjamo le toliko, kot nam omogočajo prihodki,« je dejal Tone Bevk in dodal, da so doslej dokaj korektne odnose z lastniki zemljišč skalili prav divji prašiči, ki so se po žledolomu pred dvema letoma iz Notranjske in iz Primorske preselili na Gorenjsko.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / ponedeljek, 21. november 2011 / 07:00

Ta je dobra

Zamenjal recept »Doktor, trenutno nimam denarja, da bi vam plačal zdravljenje. Vam bom pa v oporoki zapisal del premoženja. Ste za to?« »Seveda sem! No, sed...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 21. november 2017 / 22:25

Sporočila »velikega« petka

V petek je bil velik dan, dan slovenske hrane, s katerim v Sloveniji spodbujamo uživanje domače, slovenske hrane in zdrav način življenja, še zlasti zajtrkovanje. Podatki in analize kažejo...

Medvode / torek, 21. november 2017 / 18:44

Razglasili najbolj urejene objekte v Medvodah

Medvode – Turistična zveza Medvode je v akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna podelila priznanja najbolj urejenim objektom. Med javnimi turističnimi objekti je bil za najbolj urejenega izbran Tur...

Gorenjska / torek, 21. november 2017 / 18:42

Nagradi za Krvavec in Ramada Resort

V Kitzbühelu so podelili nagrade World Ski Awards. Najboljše smučišče je Krvavec, smučarski hotel pa kranjskogorska Ramada Resort.

Medvode / torek, 21. november 2017 / 18:42

Parkeljni strašili v Goričanah

Šesta Noč parkeljnov v Goričanah je bila rekordna tako po številu obiskovalcev, po ocenah organizatorjev se jih je zbralo okrog šest tisoč, kot po številu nastopajočih. Predstavilo se je sedemindvajse...

Šport / torek, 21. november 2017 / 15:01

V drugi ligi poraz Zarice Kranj

Kranj – Nogometaši v drugi ligi so odigrali tekme 16. kroga. Rezultati gorenjskih ekip: Roltek Dob – Nafta 1903 1 : 0, Drava Ptuj – Zarica Kranj 2 : 0, Cherrybox 24 Tabor Sežana – Kalcer Radomlje 0...