Janez Logar, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije: »V lanskih naravnih nesrečah so bili poškodovani gozdni sestoji, torej gozdno drevje. Gozdna rastišča, ki so glavni potencial za prihodnji razvoj gozdov, so večinoma ostala nepoškodovana, tako da trajnost gozdov v ekosistemskem smislu zaradi ujm na srečo ni ogrožena.«

Tretjina poškodovanih listavcev bo verjetno ostala v gozdu

»V Zavodu za gozdove Slovenije ocenjujemo, da bo na kranjskem gozdnogospodarskem območju približno tretjina v žledolomu poškodovanih listavcev ostala v gozdu,« pravi Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda, in dodaja, da je rok za spravilo iglavcev 20. marec.

»V kranjski območni enoti zavoda za gozdove zelo občutimo pomanjkanje kadrov, predvsem revirnih gozdarjev, ki delajo na terenu. Od 29 revirjev imamo sedem nezasedenih: Kovor, Kokrica, Nemilje, Luša, Barbara, Hotavlje in Oselica.«

»Ves denar, ki ga je država lani namenila za vlaganja v gozdove, je bil v celoti porabljen – 30.000 evrov za negovalna dela, 47.600 evrov za sadike in delo pri sanaciji gozdov ter 24.800 evrov za preventivno varstvo in ostala varstvena dela, prav tako tudi ves razpoložljivi denar – 230.000 evrov, ki je bil namenjen za vzdrževanje 573 kilometrov gozdnih cest.«

Lansko leto so močno zaznamovale naravne ujme, ki so zelo vplivale tudi na delo javne gozdarske službe ...

»Najbolj je minulo leto zaznamoval žled, ki je med 30. januarjem in 10. februarjem na območju Slovenije poškodoval pol milijona hektarjev gozdov. Med najbolj prizadetimi gozdnogospodarskimi območji je bilo tudi kranjsko območje, kjer je poškodoval 346 tisoč kubičnih metrov iglavcev in 581 tisoč »kubikov« listavcev, skupno torej kar 927 tisoč kubičnih metrov. Če k tej količini prištejemo še drevje, ki ga je poškodoval veter – najprej 11. novembra predlani in nato še 16. maja lani – potem je skupna količina poškodovanega drevja presegla milijon kubičnih metrov.«

Kako potekata posek in spravilo poškodovanega drevja?

»Sanacija poteka uspešno in v skladu z načrtom. Lastniki so do sredine decembra posekali 440.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja ali 47 odstotkov celotne količine. Pri poseku so dali prednost iglavcem, teh so do sredine decembra posekali 257.100 kubičnih metrov oz. 74 odstotkov vseh. Listavcev so posekali 182.800 kubičnih metrov, kar predstavlja 31 odstotkov celotne količine poškodovanih listavcev. Nadaljnji potek sanacije bo zelo odvisen od vremenskih razmer, prednostna naloga bo še naprej posek iglavcev. Rok za spravilo iglavcev smo podaljšali do 20. marca letos, to smo lahko storili zato, ker so bile lani zaradi izjemno mokrega poletja v naravi zelo neugodne razmere za razvoj podlubnikov. Letos za sanacijo ostaja še okrog 89.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja iglavcev, to je nadvse ugoden material za namnožitev podlubnikov.«

Lani je bilo lubadarja celo manj kot leto prej ...

»Lani je bila velika sreča v nesreči, da je slabo vreme zavrlo razvoj podlubnikov in da ti niso še dodatno opustošili gozdov. Zaradi napada podlubnikov smo evidentirali za posek 9600 kubičnih metov iglavcev, predlani več kot 22.157 kubičnih metrov.«

Kaj pa listavci? Kdaj je skrajni rok za spravilo?

»Rok za spravilo poškodovanih listavcev še ni potekel in se bo končal konec prihodnjega leta. V naši območni enoti ocenjujemo, da bo v gozdu ostala približno tretjina poškodovanih listavcev, predvsem na strmih, nedostopnih ali težko dostopnih terenih, kjer poseka in spravilo nista rentabilna ali pa so razmere za delo preveč nevarne. Poškodovano drevje listavcev ne predstavlja nevarnosti glede varstva gozdov, zato sanacija listavcev ni prva prioriteta. Vsak lastnik gozda se bo moral sam odločiti, ali sta posek in spravilo poškodovanih listavcev na posamezni lokaciji smotrna. Strošek poseka in spravila je zelo odvisen od odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami in od drevesne vrste listavcev, ki jo mora sanirati. Na primer - bukev je izgubila na vred­nosti lesa in bo povečini uporabna samo še za drva. Ponekod pa podrto drevje še živi in je ostalo vsaj deloma povezano s koreninskim sistemom, izguba na vrednosti lesa v takih primerih ni velika.«

Del poškodovanih gozdov bo treba obnoviti ...

»V naslednjih letih načrtujemo na svojem območ­ju obnovo 749 hektarjev gozdov, od tega naj bi jih 713 hektarjev obnovili po naravni poti, 36 hektarjev pa z umetno obnovo. V skladu s sanacijskim načrtom naj bi rekonstruirali ali na novo zgradili 182 kilometrov gozdnih vlak oz. 12 kilometrov gozdnih cest.«

Škofjeloško območje je jeseni prizadela še vodna ujma. Koliko škode je povzročila na gozdnih cestah?

»V občini Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri je bilo v ujmi poškodovanih 18 kilometrov gozdnih cest, škodo pa smo ocenili na nekaj manj kot 961 tisoč evrov. Lastnike gozdov bi ob tem opozoril, da deponije lesa (hlodovine, drv, vejevja) ob rekah in potokih lahko ob visokih vodah zmanjšajo pretočnost vodotokov ali jih celo zajezijo, s tem pa povečajo poplavno ogroženost.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 10. julij 2007 / 07:00

Nov voziček za Ines

Triindvajsetletna Ines Paderčič iz Kranja potrebuje transportni invalidski voziček, vreden približno 1500 evrov. Rdeči križ iz Kranja začenja dobrodelno akcijo, s katero bodo dekletu omogočili lažje p...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / sreda, 18. junij 2014 / 10:41

Bosonogi na Šenturško goro

Pohoda bosonogih na Šenturško goro se je udeležilo 135 pohodnikov, kar je največ doslej.

Nasveti / sreda, 18. junij 2014 / 10:39

Timijan obnovi pogum

Današnji zeliščni izbranec timijan naj bi krepil pogum, katerega nam Slovencem zadnje čase primanjkuje, če ne že kar zmanjkuje. Timijanovo botanično ime izhaja iz grške besede thymon, ki ne pomeni nič...

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:38

Dobrodelnost brez meja

Člani skupine Sarcasm iz Kranja so se nedavno udeležili dobrodelnega festivala v Novem Sadu za žrtve poplav na Balkanu, na Jezerskem pa so odprli prenovljeno hišo »preužitkarico«.

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:31

S sinom še vedno peče kruh

Alojzija Kršinar iz Trnovca je pretekli ponedeljek še vedno čila in zdrava praznovala stoti rojstni dan. S sinom Jožetom živi na mali kmetiji v dolini Ločnice, stisnjeni med pobočja Polhograjskega...

Kultura / sreda, 18. junij 2014 / 10:27

Klavirske melodije po filmskih notah

V avditoriju Letnega gledališča Khislstein je gostoval hrvaški klavirski virtuoz Maksim Mrvica, ki preko črno-belih tipk uspešno krmari med klasiko in pop uspešnicami.