Tretjina poškodovanih listavcev bo verjetno ostala v gozdu

»V Zavodu za gozdove Slovenije ocenjujemo, da bo na kranjskem gozdnogospodarskem območju približno tretjina v žledolomu poškodovanih listavcev ostala v gozdu,« pravi Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda, in dodaja, da je rok za spravilo iglavcev 20. marec.

Lansko leto so močno zaznamovale naravne ujme, ki so zelo vplivale tudi na delo javne gozdarske službe ...

»Najbolj je minulo leto zaznamoval žled, ki je med 30. januarjem in 10. februarjem na območju Slovenije poškodoval pol milijona hektarjev gozdov. Med najbolj prizadetimi gozdnogospodarskimi območji je bilo tudi kranjsko območje, kjer je poškodoval 346 tisoč kubičnih metrov iglavcev in 581 tisoč »kubikov« listavcev, skupno torej kar 927 tisoč kubičnih metrov. Če k tej količini prištejemo še drevje, ki ga je poškodoval veter – najprej 11. novembra predlani in nato še 16. maja lani – potem je skupna količina poškodovanega drevja presegla milijon kubičnih metrov.«

Kako potekata posek in spravilo poškodovanega drevja?

»Sanacija poteka uspešno in v skladu z načrtom. Lastniki so do sredine decembra posekali 440.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja ali 47 odstotkov celotne količine. Pri poseku so dali prednost iglavcem, teh so do sredine decembra posekali 257.100 kubičnih metrov oz. 74 odstotkov vseh. Listavcev so posekali 182.800 kubičnih metrov, kar predstavlja 31 odstotkov celotne količine poškodovanih listavcev. Nadaljnji potek sanacije bo zelo odvisen od vremenskih razmer, prednostna naloga bo še naprej posek iglavcev. Rok za spravilo iglavcev smo podaljšali do 20. marca letos, to smo lahko storili zato, ker so bile lani zaradi izjemno mokrega poletja v naravi zelo neugodne razmere za razvoj podlubnikov. Letos za sanacijo ostaja še okrog 89.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja iglavcev, to je nadvse ugoden material za namnožitev podlubnikov.«

Lani je bilo lubadarja celo manj kot leto prej ...

»Lani je bila velika sreča v nesreči, da je slabo vreme zavrlo razvoj podlubnikov in da ti niso še dodatno opustošili gozdov. Zaradi napada podlubnikov smo evidentirali za posek 9600 kubičnih metov iglavcev, predlani več kot 22.157 kubičnih metrov.«

Kaj pa listavci? Kdaj je skrajni rok za spravilo?

»Rok za spravilo poškodovanih listavcev še ni potekel in se bo končal konec prihodnjega leta. V naši območni enoti ocenjujemo, da bo v gozdu ostala približno tretjina poškodovanih listavcev, predvsem na strmih, nedostopnih ali težko dostopnih terenih, kjer poseka in spravilo nista rentabilna ali pa so razmere za delo preveč nevarne. Poškodovano drevje listavcev ne predstavlja nevarnosti glede varstva gozdov, zato sanacija listavcev ni prva prioriteta. Vsak lastnik gozda se bo moral sam odločiti, ali sta posek in spravilo poškodovanih listavcev na posamezni lokaciji smotrna. Strošek poseka in spravila je zelo odvisen od odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami in od drevesne vrste listavcev, ki jo mora sanirati. Na primer - bukev je izgubila na vred­nosti lesa in bo povečini uporabna samo še za drva. Ponekod pa podrto drevje še živi in je ostalo vsaj deloma povezano s koreninskim sistemom, izguba na vrednosti lesa v takih primerih ni velika.«

Del poškodovanih gozdov bo treba obnoviti ...

»V naslednjih letih načrtujemo na svojem območ­ju obnovo 749 hektarjev gozdov, od tega naj bi jih 713 hektarjev obnovili po naravni poti, 36 hektarjev pa z umetno obnovo. V skladu s sanacijskim načrtom naj bi rekonstruirali ali na novo zgradili 182 kilometrov gozdnih vlak oz. 12 kilometrov gozdnih cest.«

Škofjeloško območje je jeseni prizadela še vodna ujma. Koliko škode je povzročila na gozdnih cestah?

»V občini Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri je bilo v ujmi poškodovanih 18 kilometrov gozdnih cest, škodo pa smo ocenili na nekaj manj kot 961 tisoč evrov. Lastnike gozdov bi ob tem opozoril, da deponije lesa (hlodovine, drv, vejevja) ob rekah in potokih lahko ob visokih vodah zmanjšajo pretočnost vodotokov ali jih celo zajezijo, s tem pa povečajo poplavno ogroženost.«