Bohinjska piramida

Rodica (1966 m) – Razgledna gora nad Ribčevim Lazom, ki je pozimi turnosmučarski raj. Tokrat se je bomo lotili s krplji. Visokogorje ima različno debelo snežno odejo, zato previdno.

Greben Spodnje Bohinjskih gora je pregrada na meji med Primorsko in Gorenjsko. Preko grebena je speljana Slovenska planinska pot, zato je naš tokratni vrh poleg Črne prsti v tej verigi gora tudi najbolj obiskan. Ja, prav ste uganili. Danes bomo šli na Rodico iz Javorjev in premagali približno 900 metrov višinske razlike.

Zapeljemo se skozi Bohinjsko Bistrico in nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru. Na koncu vasi Laški Rovt, par 100 metrov naprej, se levo odcepi makadamska cesta. Opazimo oznako Triglavskega narodnega parka. Nadaljujemo po cesti in po 100 metrih poti zavijemo levo. Cesta se začne precej strmo vzpenjati. Nekajkrat smo na razpotju poti in tam se držimo levo oz. tiste ceste, ki je bolj zvožena. Po približno štirih kilometrih ceste na desni strani opazimo smerokaz za planino Suha. Peljemo še kakšna dva kilometra, ko se desno odcepi cesta za Starečo raven, mi pa nadaljujemo do parkirišča malo višje ob cesti. Nekaj deset metrov hodimo po cesti, ko na drevesu zagledamo markacijo in nadaljujemo desno, strmo skozi gozd. Sledi del povsem položne poti, a pot kmalu spet zagrize v strmo pobočje. Strmina se umiri in markirana pot nas ob hudourniški grapi vodi navzgor. Tik pod vrhom se hudourniku za trenutek izogne, a višje spet priključi ter nas pripelje na lepo planino Suha.

S planine Suha običajna markirana pot pelje proti grebenu skozi Plaziče do sedla Čez Suho, mi bomo pa za vzpon izbrali običajni turnosmučarski pristop. Gremo čez planino in se držimo leve strani, nato pa se začnemo strmo vzpenjati proti grapi, ki se izteče med skalnim prehodom, ki ga vidimo nad seboj. Odvisno sicer od razmer, a priporočam uporabo cepina in derez. Ko smo skozi skalni prehod, se sprehodimo po ravnem do druge širše grape. Vzpenjamo se Za Ulcam. Po strmem vzponu smo pod vznožjem Male Rodice, 1916 m. Predlagam, da zagrizemo še v to strmino, se povzpnemo do Male Rodice, nato pa se po grebenu sprehodimo do vznožja Rodice, ki jo vidimo pred seboj. Lahko pa se povzpnemo tudi na vezni greben Rodica–Vogel in se po desni strani Rodice povzpnemo na njen vrh, nato pa po levi strani sestopimo in obiščemo še Malo Rodico.

Razgled je božanski. Pred nami se razprostira celotna veriga Julijskih Alp: Triglavsko pogorje, Pokljuka z dobro vidnimi planinami, bohinjske planine, Debeli vrh, Stogovi, Vogel, Žabiški Kuk, Vrh nad Škrbino, Podrta gora, Tolminski Kuk, Mahavšček, Bogatin, v daljavi se vidi Krn.

Sestopimo po poti vzpona. Varianta sestopa pa je tudi tista ta poletna: z vrha Rodice sestopimo po desni strani, čez Malo Rodico. Markirana pot, ki jo moramo doseči, je dobro vidna, kajti pot sestopa do grebena poteka po nemarkiranem svetu, a je orientacijsko povsem preprosta. Na grebenu se priključimo poti transverzale, po vzponu čez Lepo Suho pa v Čez Suhi zavijemo desno in preko Plazičev začnemo sestopati proti planini Suha, od tam po poti vzpona do jeklenega konjička. V zimskih razmerah je v področju Plazičev potrebna previdnost; že samo ime pove, da tam rado plazi.

V zimskih razmerah, ki trenutno vladajo v visokogorju, je nujna uporaba zimske opreme – cepina in derez. Jaz sem tokrat za lažji vzpon uporabila krplje, lahko bi pa tudi že turne smuči, vendar bodo te še malce počakale.

Nadmorska višina: 1966 m
Višinska razlika: 1000 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 3 / 5