Cestarji premagali zimo na Vršiču

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kranjska Gora / nedelja, 28. april 2013 / 06:00

Delavci Gorenjske gradbene družbe - Cestnega podjetja Kranj so minuli teden ob sodelovanju primorskih kolegov prebili tudi do osem metrov debelo snežno odejo na Vršiču ter odprli najvišji slovenski cestni prelaz.

Kranjska Gora – Od minulega konca tedna je cesta čez najvišji slovenski cestni prelaz, 1611 metrov visoki prelaz Vršič, odprta in prevozna za osebna vozila z zimsko opremo. Prelaz so odprli delavci Gorenjske gradbene družbe v sodelovanju s primorskimi kolegi, ki so se na zgornjem delu ceste spopadli z okoli osem metrov debelo snežno odejo. Kot je pojasnil vodja vzdrževanja cest pri Gorenjski gradbeni družbi Damjan Pestotnik, je delo na Vršiču potekalo poldrugi teden, najbolj zahtevno pa je bilo ravno na vrhu, kjer je zaradi snežnih plazov snežna odeja precej debelejša. »Na vrhu je bilo tudi od šest do osem metrov snega, ki so ga nanesli snežni plazovi.

Odstranjevanje takšne količine snega je zahtevno, saj mora stroj splezati po snegu in ga začeti frezati z vrha. Če gre kaj narobe oziroma narobe zastavimo, so težave lahko velike,« pojasnjuje Pestotnik in dodaja, da letošnje odpiranje Vršiča ni bilo najzahtevnejše, saj je bilo pred nekaj leti snega še več. Vozniki, ki so v teh dneh že peljali čez Vršič, so zadovoljni z opravljenim delom cestnih delavcev, saj pravijo, da je cesta normalno prevozna, visoke snežne bankine pa so tudi priložnost za fotografiranje.

Razmere v gorah so sicer po informacijah predsednika komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Janija Beleta čisto spomladanske, kar pomeni, da se spreminjajo iz dneva v dan. Po gorah je še veliko snega, posledično pa na planince in turne smučarje pretijo tri nevarnosti. »Prva nevarnost je južen sneg na površini, ki ga turni smučar lahko odreže, pri tem pa se lahko sproži velik, a počasen plaz. Ta nevarnost grozi predvsem na strmih pobočjih, vendar se tovrstnemu plazu lahko izognemo tako, da ga namerno odrežemo in počakamo, da se umiri. Druga nevarnost grozi na travnatih in gladkih pobočjih, kjer se je snežna površina zaradi odjuge in dežja dobro sprijela, zato tu grozijo talni plazovi, kar pomeni, da lahko splazi celotna snežna površina do tal. Nevarnost takšnega plazu pa lahko prepoznamo po vodoravnih razpokah na plazišču. Tretja nevarnost pa so opasti – napihan sneg na slemenih, ki se bo ob višjih temperaturah začel lomiti, posebej nevarne v takšnih situacijah pa so grape,« je dejal Bele in dodal, da so razmere v gorah za turne smučarje naravnost čudovite, vendar previdnost ni odveč, čeprav se nevarnost plazov umirja. Višje ležeče cilje običajnim planincem odsvetuje, opaža pa, da so turni smučarji dobro pripravljeni in poznajo nevarnosti.