Univerzalni dohodek
Začelo se je zbiranje milijona podpisov za zakonski predlog, da se v Evropski uniji uvede univerzalni temeljni dohodek. Dobil bi ga vsak Evropejec, ne glede na siceršnje dohodke. Pobuda sama po sebi ni greh, vprašanje pa je, koliko je realna ...
Evropska pobuda za UTD
Bi bili za to, da vam država izplačuje temeljni dohodek – neodvisno od drugih dohodkov, zaposlitve, premoženja, družinske situacije … Znesek, ki je za vse odrasle enak, za mladoletne morda malo manjši. Do tega dohodka, ki ga pobudniki imenujejo univerzalni temeljni dohodek (UTD, angleško »universal basic income«), bi bil upravičen vsak državljan, lahko tudi vsaka oseba z določenim časom stalnega bivanja na določenem območju. Gre za kakega pol tisočletja staro idejo iz arzenala utopičnega socializma, ki temelji na prepričanju, da je vsa Zemlja last vsega človeštva in da bi zaradi tega vsakdo, ki si lasti kak njen del, moral skrbeti za preživetje nelastnikov. Zamisli te vrste so se po svetu že izvajali. Spomnimo se samo raznih ugodnosti v naših socialističnih časih. Najbolj znan je projekt UTD v kraju Ojivero v Namibiji. Večini ljudi, ki so ta prejemek dobivali dve ali tri leta, je uspelo z njim ustvariti možnosti za samozaposlitev. Odpirali so šiviljske in krojaške salone, pekarne, frizerstva, izdelovalnice gradbenih elementov … O tem pripoveduje Branko Gerlič, tajnik Sekcija za preučevanje in promocijo UTD pri Zofijinih ljubimcih, društvu za razvoj humanistike. Na vprašanje, kolikšen naj bi bil UTD v Sloveniji, odgovori: »Mislim, da bi za Slovenijo ustrezal UTD v višini 75 odstotkov vrednosti življenjske košarice. Ta znaša za lansko leto 562,07 evra mesečno za posameznika. Če bi UTD že imeli, bi moral potemtakem znašati najmanj 421 evrov mesečno za posameznika.« No, bi torej bili za to, da vam država vsak mesec kar tako, ne lepe oči, izplača 421 evrov? Če ste za, se podpišite na http://basicincome2013. eu/ubi/sl/podpisi- zdaj/.
V Ugandi še vedno hudo
Še pomnite Ugando, to nesrečno državo? Svoj čas ji je vladal diktator Idi Amin Dada. Cel svet pa je pretresla množična morija, začeta aprila 1994, ko se večinski Hutujci v okrog sto dneh pobili od pol do celega milijona (natančno število ni bilo nikoli ugotovljeno) Tutsijev; to je sedem od desetih Tutsijev oziroma dvajset odstotkov vse populacije v državi. Zdaj ima Uganda strogo vlado vprašljivih potez. Uvaja zakon, s katerim bo dekletom in ženskam prepovedala nošenje mini kril, uvedla cenzuro za filme in televizijske nadaljevanke ter omejila zasebno rabo interneta. Razloge za uvedbo takega zakona je razložil ugandski minister za etiko in integriteto Simon Lokodo, nekdanji katoliški duhovnik: »Prepovedali bomo vsako nespodobno oblačenje in mini krila sodijo v to kategorijo. Vsak kos oblačila, ki razgalja intimne dele človeškega telesa, še posebej predele z erotično konotacijo, mora izginiti z ulic. Vsa krila, ki bodo kazala kolena, bodo prepovedana. V nasprotnem primeru bo ženska morala v zapor.« Hkrati zagovarja moške, ki so od razgaljenih žensk »izzvani «: »Vsak lahko nosi, kar želi, a prosim, ne vznemirjajte s svojimi oblekami. Poznamo ljudi, ki se oblačijo neprimerno in zato so včasih tudi napadeni. Seveda je napadalec kriminalec, a hkrati je bil v svoje dejanje izzvan in zapeljan.« Sam Akaki, predstavnik ugandske opozicije, ministru oporeka: »Predlagani zakon bo na skrivaj uvedel apartheid. Medtem ko je apartheid v Južnoafriški republiki diskriminiral ljudi na podlagi rase, se bo pri nas to dogajalo na podlagi spola. Če je Lokodo resen pri boju proti nemorali, bi se moral lotiti korupcije.« Se strinjamo.
Kdo še izvaja smrtno kazen
Izšlo je poročilo Amnesty International o smrtnih kaznih po svetu. Iz njega izvemo, da je 2012 smrtne kazni izvrševalo 21 držav, kar je enako kot leto prej, a veliko manj kot leta 2002, ko je to počelo 28 držav. Lani so izvršili 682 usmrtitev, dve več kot leta 2011, na novo pa je bilo izrečenih kar 1722 smrtnih kazni v 58 državah … Države, kjer so izvedli največ smrtnih kazni, so Kitajska, Iran, Irak, Savdska Arabija in ZDA, sledi Jemen. V Iranu so izvršili 314 smrtnih kazni, v Iraku 129, v Savdski Arabiji 79, v ZDA 43. Podatkov za Kitajsko ni, so skrivnost, a bilo naj bi jih več tisoč, več kot v vseh drugih državah skupaj. Iz poročila izvemo tudi, katere so najbolj pogoste metode usmrtitve: obešanje, obglavljenje, ustrelitev in smrtonosne injekcije. Med dejanji, ki se pogosto kaznujejo s smrtjo, so tudi nenasilna kazniva dejanja, povezana z mamili in ekonomskimi kaznivimi dejanji. Ponekod pa te usmrtijo tudi zaradi odpadništva, bogokletstva in prešuštva – zaradi dejanj, ki po normah zahodne civilizacije sploh niso kazniva dejanja. In ne nazadnje: Latvija je lani postala 97. država, ki je odpravila smrtno kazen.