Minister Peršak: Medijski svet bo treba posodobiti

Medijsko področje je v hudih pretresih, predvsem zaradi digitalne transformacije. A internet pogosto ni medij, čeprav posreduje informacije, opozarja minister za kulturo Anton Peršak, ki je konec tedna predstavil (skoraj) končni predlog strategije razvoja medijev pri nas do leta 2024.

Trzin – »Klasični mediji danes izgubljajo primat, kar se tiče posredovanja informacij, in publiko, s tem pa tudi ekonomsko bazo, a internet in s tem najrazličnejša družabna omrežja in portali pogosto sploh niso medij, čeprav posredujejo informacije. Niso pod nadzorom, pogosto kršijo pravice, ne odgovarjajo za posredovanje svojih vsebin … Na digitalne platforme se seli veliko populacije in po naših podatkih kar devetdeset odstotkov mladih od 12. do 24. leta informacije dobiva izključno preko pametnih telefonov. Drugo za njih ne obstaja. In tega ne smemo zanemariti. Težava pa je, da naši mediji večinoma le preslikajo klasične vsebine v digitalne medije, namesto da bi jih prilagodili,« je enega od poglavitnih razlogov priprave nove strategije razvoja medijev predstavil minister Anton Peršak, ki je dokument po številnih javnih razpravah (januarja je bila tudi na Gorenjskem), upoštevanju pripomb in oblikovanju predloga tik pred končnim oblikovanjem predstavil tudi maloštevilni publiki v domačem Trzinu.

Informacije v korist kapitalu?

Opozoril je tudi na težavo, da so razen javne RTV danes vsi mediji v zasebni lasti in kot taki odvisni od kapitala (kot izjemo in primer dobre prakse je minister v ospredje postavil Gorenjski glas). Z lastništvom prihaja do selekcije informacij, javnost je vedno bolj izključena, trpijo objektivnost, pluralnost, dostopnost in verodostojnost informacij. »Vse to vodi v porumenelost medijev in velik vpliv dnevne politike,« opozarja minister, ki se je obregnil tudi v zastarelo zakonodajo na tem področju, a različni lobiji so v zadnjem obdobju zaustavili vsako predlagano spremembo.

Na javnih razpravah do sedaj so udeleženci govorili še o slabem socialnem položaju novinarjev, sistemskem viru financiranja lokalnih in regionalnih medijev, medijski nepismenosti, uvedbi novinarskih licenc, slabem lastništvu in mnogih drugih stvareh.

Za dvig medijske pismenosti

V novi strategiji (in tudi zakonodaji) bo treba na novo opredeliti, kaj medij sploh je. Veliko jih danes temu pojmovanju ne ustreza, a informacije posredujejo in največkrat tudi nekaznovano kradejo novinarskim hišam. Avtorji in izdajatelji so danes nezaščiteni, zato bo treba opredelitev medija posodobiti in regulirati, s tem pa prevetriti tudi razvid medijev. Strategija se bo posvetila tudi javnemu interesu, svobodi izražanja, pravici do informacij ter ne nazadnje jeziku. Zaradi vseh omenjenih težav sta tako bralna kot medijska pismenost na nizkem nivoju, saj je zahtevnih medijskih vsebin vedno manj, ugotavlja minister.

Pomen lokalnih medijev

Prav dvig bralne in medijske pismenosti je eden od ključnih ciljev strategije, poleg tega pa med drugim še: vzpostaviti sistem, ki bo omogočal in dajal prednost samoregulaciji medijev, njihovi neodvisnosti in raziskovalnemu novinarstvu, vzpostaviti sistem za striktno spoštovanje intelektualne lastnine v medijih, vsem prebivalcem v Republiki Sloveniji omogočiti enakomerno in enakopravno zastopanje njihovih območij v medijih, in sicer tako z vidika medijskega pokrivanja teh območij kakor tudi sprejemanja informacij s teh območij, pri čemer imajo velik vpliv in pomen regionalni in lokalni mediji, izboljšati socialni status novinarjev, zagotoviti sistem za razvidno, pregledno in odgovorno lastništvo lastnikov medijev, zagotavljati in spodbujati deficitarne, kulturne in ustvarjalne vsebine v medijih ter novi poslovni modeli za tiskane medije in zagotoviti pogoje za njihov obstoj.

Posebno pozornost strategija namenja tudi javni RTV, ki naj bi bila bolj neodvisna od politike. Za vsak cilj so predvideni tudi ukrepi in finančne spodbude, in sicer med drugim za zaposlovanje mladih novinarjev, za informacije o lokalnem v lokalnih medijih in za nove poslovne modele.