Bolezen ne bo čakala v predolgi vrsti

V Splošni bolnišnici Jesenice pri večini zdravstvenih storitev presegajo najdaljšo še dopustno čakalno dobo, razlogov za to je več. Vlada letos namenja dodatnih 7,9 milijona evrov za skrajševanje čakalnih dob za izbrane posege. Med njimi sicer ni operacije krčnih žil, a dejstva, da je pacient Gorazd Koblar z napotnico na operacijo krčnih žil čakal kar 1450 dni, ne gre ne razumeti ne sprejeti.

Kranj – Gorazd Koblar iz Rateč je imel težave s krčnimi žilami. Dobil je napotnico za operacijo in preveril je, v kateri slovenski bolnišnici bi najprej prišel na vrsto. Najkrajša čakalna doba se je pokazala v Splošni bolnišnici (SB) Celje, kjer pa so mu po pregledu povedali, da ga bodo uvrstili na konec čakalne liste, ker ni prebivalec njihove regije. »Ali bom čakal pol leta ali bo to eno leto – tega podatka nisem dobil. Sem se kar sprijaznil s tem, da bom čakal. Ko pa so me drugi ljudje vendarle opozorili na morebitne zdravstvene zaplete zaradi krčnih žil, sem se odločil, da bom doplačal in na poseg sem šel še istega leta, 2012, v Kirurški sanatorij v Rožno dolino. Na Celje sem pozabil, oni niso vzpostavili stika z meno, jaz ne z njimi. Lansko leto so se mi na isti nogi spet začele pojavljati krčne žile, na pomlad sem tudi dobil obvestilo iz SB Celje, da sem na vrsti za operacijo. Ravno prav, sem si rekel, krčne žile so se mi spet pojavile, načakal sem se pa tudi. Pred datumom operacije sem moral v Celje na pregled, kjer pa so mi rekli, da moram še enkrat narediti ultrazvok, sicer bo operacija odpadla. Časa za ultrazvok sem imel samo teden dni in seveda nikjer nisem prišel na vrsto. Šel sem k zasebniku in plačal 120 evrov.« No, vsaj operacija je uspela, Gorazd Koblar pa na svojem primeru opozarja, da je ravnanje v sistemu zdravstva nesprejemljivo; z napotnico je na operacijo čakal kar 1450 dni pa še odšteti je moral nekaj več denarja, kot ga že sicer prispeva v zdravstveno blagajno, da so ga sploh operirali na datum. »Ne vem, ali bomo morali res razpisati tekmovanje z imenom Kdo čaka dlje, na prvih mestih bodo pa bolniki z različnimi zdravstvenimi težavami in najdaljšimi čakalnimi dobami?« žalostno ugotavlja.

Z obstoječimi kadri komaj še zmorejo

V SB Jesenice so na začetku maja pri večini zdravstvenih storitev presegli najdaljšo še dopustno čakalno dobo za napotnice pod stopnjo nujnosti hitro in redno, določeno s Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (Pravilnik). Razlogov za to je več, je povedal direktor bolnišnice Janez Poklukar, med njimi so prenizek obseg programa, sklenjenega z zdravstveno zavarovalnico, ter kadrovske in prostorske omejitve. Tudi število novih pacientov, ki se med letom vpišejo v čakalne sezname, je večje, kot je v letu operiranih pacientov iz obstoječe čakalne knjige. Na vse to opozarjajo tudi pristojno ministrstvo. »Program, ki ga določa zdravstvena zavarovalnica, bi se moral prerazporediti enakomerno po regijah, saj je Gorenjska podhranjena, na kar opozarjamo že več let,« je poudaril direktor. Res pa so se v tem mesecu čakalne dobe še dodatno podaljšale zaradi vpliva poletnih mesecev, ko se število pregledov in sprejemov zmanjša.

»Določene čakalne dobe so daljše, ker imajo pacienti številne zdravstvene težave in ne morejo priti na operacijo ob naročenem datumu, glede na določila Pravilnika pa jih ne moremo umakniti iz seznama. Kar pomeni, da bi bilo treba spremeniti Pravilnik. Pacienti brez dodatnih bolezni so na našem dnevnem oddelku operirani hitreje, njihovo število pa bi lahko še povečali, če bi le imeli večje prostorske (in kadrovske) možnosti,« je še opozoril Janez Poklukar. Čakalne dobe so v SB Jesenice vsaj malo omilili z vzpostavitvijo koordinatoric zdravstvene obravnave, ki skrbijo za področje čakalnih seznamov in tudi poskrbijo, da so pacienti na poseg in ravnanje po posegu dobro pripravljeni, s čimer so dosegli skrajševanje ležalnih dni v bolnišnici.

Vrsta za pregled v kardioloških ambulantah

Direktor Klinike Golnik Matjaž Fležar je povedal, da imajo pri njih najdaljšo čakalno dobo v ambulanti in laboratoriju za diagnostiko motenj dihanja v spanju in kardioloških ambulantah. »Razlog za slednje je neustrezna organiziranost izvajalcev kardiološke dejavnosti na Gorenjskem, ki ne določa obsega dela in vsebin dela koncesionarjev, medtem ko za diagnostiko in zdravljenje motenj dihanja v spanju gradimo mrežo diagnostičnih centrov v državi,« je pojasnil Fležar. Na pregled v kardiološki ambulanti Klinike Golnik z napotnico s stopnjo nujnosti hitro v večini primerov lahko zagotovijo pregled v treh mesecih – s tem da vse napotnice triažira kardiolog specialist. Z napotnicami s stopnjo nujnosti redno je čakalna doba pol leta, lahko tudi dlje, če bolnik želi točno določenega specialista.

Za pregled v ambulanti za motnje spanja pacient z napotnico s stopnjo nujnosti hitro čaka tri mesece, s stopnjo nujnosti redno pa do pet mesecev. Najdlje se čaka na laboratorij za diagnostiko motenj dihanja v spanju, ki ima čakalno dobo pol leta s stopnjo nujnosti hitro ter leto in pol s stopnjo redno.

Vladni ukrep

Vlada bo namenila dodatnih 7,9 milijona evrov za skrajševanje čakalnih dob za posege, ki so jih izbrali glede na prekomerno čakalno dobo in posledice, ki jih čakanje povzroča na zdravstvenem stanju čakajočega. Tako naj bi se do konca leta 2016 čakalne dobe skrajšale za 22 odstotkov za operacijo ramen, za 90 odstotkov za slikanje srčnih žil, za 35 odstotkov za operacijo hrbtenice, za 46 odstotkov posegi in operacije na arterijah, za 16 odstotkov artroplastika kolena (umetno koleno) in za 16 odstotkov operacija dimeljske kile za odrasle.

A kot je povedal direktor jeseniške bolnišnice Janez Poklukar, razporeditev sredstev med posameznimi izvajalci še ni bila objavljena, tako da ta odločitev še ni vplivala na skrajševanje čakalnih dob.