Mnogi se kač bojijo, ker jih preslabo poznajo, pravi Matic Medja. / Foto: Aleš Senožetnik

Brez strahu pred kačami

Matic Medja se že vrsto let ukvarja z vzrejo eksotičnih živali. Zadnje čase se najbolj posveča vrsti drevesnih pitonov. V terarijih pa ima tudi nekaj strupenih kač.

Čeprav kače pri marsikom vzbujajo strah, pa so ti plazilci zelo pomemben člen v ohranjanju naravnega ravnovesja.

V prostorih Oddelka za biologijo Biotehnične fakultete v Ljubljani je od petka do nedelje potekala že dvajseta razstava eksotičnih živali Bioexo. Organizatorji so letos posebno pozornost namenili strupenim kačam. Niso manjkali niti kuščarji, žabe in druge zanimive živali. Vedoželjni obiskovalci pa so se lahko udeležili tudi zanimivih predavanj in delavnic.

»V naravi se kača vedno umakne človeku, napade le, če nima drugega izhoda,« pove Matic Medja že večkrat slišano resnico, ki pa nekaterih brezbrižnežev ne odvrne od tega, da jih ne bi pobijali, če jih opazijo v naravi. Takšno početje ni le nespametno, temveč tudi prepovedano, saj vse kače pri nas spadajo med ogrožene vrste. Ti plazilci so zelo pomembni za ohranjanje naravnega ravnovesja, saj se prehranjujejo z glodavci, ki se brez njih hitro preveč razmnožijo.

»Če kačo najdemo v bližini doma, je najbolj smotrno, da pokličemo pristojne, ki nam svetujejo in jo odstranijo,« pravi Medja. Pri nas celo obstaja telefonska številka, t. i. Kačofon, na kateri o ravnanju s kačami svetujejo strokovnjaki. Medja ima v svojem terariju tudi sam nekaj modrasov. V trenutku neprevidnosti ga je eden celo ugriznil. »Roka mi je zatekla in me nekaj dni precej bolela, nato se je umirilo. Važno je, da v primeru ugriza miruješ. Nad mestom ugriza okončine ne prevezujemo, ker lahko zaustavimo cirkulacijo krvi, prav tako strupa ne izsesavamo,« svetuje 26-letni Kranjčan, ki se s teraristiko resno ukvarja že več kot deset let.

Strah pred kačami je tako močno zasidran v človeku, da je ta zanimiva žival prevzela celo mesto dežurnega krivca in zlobneža v bajkah in mitih številnih kultur in še danes mnogo ljudem preprečuje, da bi se spoznali z njimi. Tudi zato je bil na letošnji jubilejni, dvajseti razstavi eksotičnih živali Bioexo, ki je potekala konec tedna na Oddelku za biologijo Biotehnične fakultete v Ljubljani, del programa namenjen ravno odpravljanju strahu do živali.

Na srečo je radovednost velikokrat močnejša od strahu. To potrjujejo predvsem obiskovalci, ki se večkrat oglasijo v Medjevem terariju. Zlasti otroci so navdušeni nad kameleoni, bradatimi agamami, pitoni in udavi, koralno kobro ter lisasto klopotačo, ki spada med bolj strupene v njegovi zbirki.

Teraristika je izredno lep konjiček, ki nam pomaga pobližje spoznati različne živalske vrste. Vendar pa je potrebnega tudi nekaj znanja, preden se odločimo za nakup kakšne živali. »Kačo ali kakšno drugo eksotično žival lahko kupimo že za nekaj deset evrov. Vendar jim je treba urediti primeren terarij in se poučiti, kako ravnati z njo. Nekaterim vrstam že temperaturna sprememba nekaj stopinj lahko škoduje,« pravi sogovornik, ki vzreja različne vrste, zadnje čase pa se vedno bolj posveča drevesnim pitonom, zanimivim živalim, ki so aktivni ponoči, večino dneva pa preživijo na veji, zviti v klobčič.

Začetnikom ne priporoča nakup strupenjače, ki jih mlajšim od 18 let seveda sploh ne prodaja. Prav tako odsvetuje nakup pri vprašljivih rejcih, ki slabo skrbijo za živali. »Danes lahko kačo dobimo že za nekaj evrov, tudi terariji so lahko zelo poceni – in temu primerna je kvaliteta. Vendar nas bo poceni nakup kasneje drago stal, saj so živali zelo občutljive in lahko zbolijo, kar po navadi pomeni drage obiske pri veterinarju,« opozarja Medja.

Živali, še zlasti eksotične vrste, so pri ljudeh še vedno slabo poznane, zaradi česar večkrat vzbujajo neutemeljene strahove in predsodke. Po zaslugi ljudi, kot je Matic Medja, ki z živalmi ravna spoštljivo in skrbno, pa bo strah do plazilcev, kuščarjev in drugih vrst pri marsikom hitro zamenjalo občudovanje ali celo ljubezen do teh zanimivih bitij.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:00

Na Brniku blagoslovili stranski oltar

Spodnji Brnik – Zadnjo aprilsko nedeljo je bilo na Spodnjem Brniku zopet slovesno. V podružnični cerkvi je dekan Urban Kokalj ob somaševanju cerkljanskega župnika Jerneja Marenka, duhovnega pomočni...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. september 2016 / 15:52

Male čistilne naprave ali greznice?

Male čistilne naprave bodo kot manj obremenjujoče za okolje počasi zamenjale greznice. A po mnenju Jožeta Panjana s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je delovanje aerobnih malih čistilnih naprav...

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 21. september 2016 / 15:50

Živina se vrača v dolino

Krvavec – Na večini gorenjskih planin se v teh dneh končuje pašna sezona. Na Krvavcu se običajno zaključi po malem šmarnu, to je 8. septembru. Letos so do nedelje, 18.septembra, kmetje že odgnali...

Kultura / sreda, 21. september 2016 / 15:50

Pogovor z lesom

Narava, predvsem živalski svet, navdihuje rezbarja Petra Gučka iz Križev, ki še do konca tega tedna razstavlja v Šenčurju.

Kranjska Gora / sreda, 21. september 2016 / 15:49

Storimo nekaj za svoje srce

Gozd - Martuljek – Ob svetovnem dnevu srca (29. septembra) želijo ljudi po vsem svetu opozoriti, da so bolezni srca in srčna kap vodilni vzroki smrti. V Sloveniji od leta 1991 uspešno deluje Društv...

Jesenice / sreda, 21. september 2016 / 15:48

Stojnica z brezplačnimi pridelki

Jesenice – Občina Jesenice je na pobudo javnosti na Tržnici Jesenice na Stari Savi postavila stojnico, na katero lahko vsi, ki imajo višek pridelkov z domačega vrta, te pustijo tam za tiste, ki jih...