Za volan ne sedite zaspani

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kronika / torek, 15. avgust 2017 / 11:06

Avto-moto zveza Slovenije je pred kratkim objavila rezultate raziskave o zaspanosti za volanom, kjer ugotavljajo, da je zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki resen problem, saj je polovica voznikov občasno zaspanih, vsak deseti do štirinajsti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom.

Kranj – Kot tudi ugotavljajo, je zlasti skrb vzbujajoče, da vozniki kljub zaspanosti vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike s kratkotrajnim učinkom, ki za zmanjševanje zaspanosti niso učinkovite.

»Odpiranje oken, zniževanje temperature v vozilu, poslušanje radia ali glasbe, petje, kričanje, pretegovanje, ustavljanje, telovadba in sprehajanje ob vozilu imajo le kratkotrajen učinek in zato niso učinkoviti ukrepi za zmanjševanje zaspanosti za volanom,« pravijo strokovnjaki.

Edini res učinkovit ukrep je spanje. Zato je najbolje, da če med vožnjo ugotovite, da ste zaspani, čim prej ustavite vozilo na varnem mestu, spijete eno ali dve kavi, nato zaspite za od 15 do 20 minut in šele zatem, ko začne kofein učinkovati, kar je čez približno pol ure, nadaljujte vožnjo.

»V AMZS so nas rezultati raziskave spodbudili, da bomo zaspanost kot enega od dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče mnogo bolj vključevali tako v svoje preventivne aktivnosti kot tudi v vsebine programov varne vožnje, ki jih izvajamo v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem,« je povedal mag. Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije. »Glede na to, da nočna vožnja sama po sebi za od petkrat do šestkrat povečuje tveganje za prometno nesrečo, v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem uvajamo povsem nov program varne vožnje – vožnja ponoči, s katerim želimo voznikom pomagati, da spoznajo pasti in nevarnosti nočne vožnje ter se naučijo nanje pravilno odzivati,« je še dodal.

Sicer pa Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., specialistka družinske medicine in medicine dela prometa in športa, pojasnjuje, da je vožnja tvegana, če smo utrujeni in smo prejšnjo noč spali manj kot šest ur, če se že dolgo nismo naspali, če vozimo dlje časa brez krajšega počitka, če vozimo ponoči ali popoldan, ko običajno spimo ali počivamo, če jemljemo zdravila, ki imajo stranski učinek zaspanosti, pa tudi če delamo več kot šestdeset ur tedensko, izmensko ali opravljamo več služb hkrati. Zaspanost povzročajo tudi alkohol ali prepovedane psihoaktivne snovi, prav tako pa smo bolj zaspani, če vozimo po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah. V največji nevarnosti za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom so mladi vozniki, ker zelo pogosto združujejo pomanjkanje spanja ponoči z nočno vožnjo. Ugotovili so, da so v pri približno polovici prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom vozniki, stari do 25 let.

Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za petkrat do šestkrat. Ob teh urah so namreč naši možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje.