Ker so stebri pod pevskim korom v radovljiški cerkvi sv. Petra v zelo slabem stanju, so jih oktobra morali okrepiti in kor podpreti z leseno konstrukcijo.

Podporni stebri popustili

Da bi zavarovali pevski kor, so v cerkvi sv. Petra v Radovljici, ki je uvrščena na seznam spomenikov državnega pomena, ob dotrajanih kamnitih stebrih postavili še dodatno leseno podporno konstrukcijo. »Pri obnovi smo ostali sami,« ugotavlja župnik Andrej Župan; na Zavodu za varstvo kulturne dediščine vendarle računajo na sredstva države.

Radovljica – Pevski kor v radovljiški cerkvi svetega Petra so morali jeseni zaradi razpokanih kamnitih stebrov, ki ga podpirajo, zavarovati z leseno konstrukcijo. Ker so poškodbe stebrov nevarnejše, kot je bilo videti sprva, bo potrebna temeljita prenova tega dela cerkve, ki sodi med naše najpomembnejše kulturne spomenike iz obdobja gotike. »Predlani so bile na kamnitih stebrih, ki podpirajo pevski kor, opažene številne drobne lasaste razpoke. V začetku lanskega oktobra se je izkazalo, da so razpoke zelo nevarne, saj segajo do sredine posameznih stebrov in grozijo z rušenjem pevskega kora, posledično pa lahko tudi zahodnega dela cerkve. Sprva smo menili, da je vzrok zanje posedanje in da bo postopoma potrebna le razbremenitev obokov. Ob minimalnem odpiranju razpok pa smo ugotovili, da je resnični vzrok za ogroženost spomenika raztezanje zaradi korodiranja vertikalnih sider v posameznih stebrih, ki je povzročilo, da so skoraj vsi nosilni stebri popokali,« je pojasnila dr. Nika Leben, odgovorna konservatorka, svetnica na kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

»Oktobra smo kor izpraznili in konstrukcijo zavarovali z leseno oporo,« je povedal radovljiški župnik Andrej Župan. »Kako se bomo lotili sanacije, še ne vemo; težko je državni spomenik obnavljati z denarjem ljudi in zraven plačati še davek. Občina za te namene nima denarja, na ministrstvu za kulturo pa so nam v odgovoru na prošnjo za pomoč pri obnovi napisali, da nam interventnih sredstev ne morejo odobriti, ker ni denarja. Duhovniki smo na socialnem dnu ...«

Lebnova kljub temu ni pesimistična. »S prvo vlogo na ministrstvu nismo bili uspešni, a so nas usmerili na javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične dediščine, ki bo ob objavljen v prvi polovici letošnjega leta,« je pojasnila. Nadejajo se, da bodo na ta način vendarle lahko prišli do sredstev za obnovo. Koliko denarja bo za projekt treba zagotoviti, pa zaenkrat še ni dokončno znano. Zunanjost radovljiške cerkve je bila sicer pred leti temeljito obnovljena.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / / 07:00

Večina šolarjev si učbenike izposodi

Najdražji so učbeniki za osmi razred osnovne šole. Za nakup slednjih bi odšteli skoraj dvesto evrov.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...