Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, pobudnika za ustanovitev Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in njenega prvega ravnatelja, ter slovenskega politika na Koroškem, ki ima največ zaslug, da so bili po drugi svetovni vojni določeni kraji, kjer mora avstrijska država poskrbeti za dvojezični pouk. Po njem sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza poimenovali nagrado, ki jo že od leta 1979 naprej podeljujejo posameznikom s Koroškega in iz Slovenije, zaslužnim za razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Letošnjo nagrado sta prejela dva: Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Klub koroških Slovencev v Mariboru. Svečano so jo podelili v torek, 23. januarja, zvečer v Celovcu, sprejela pa sta jo predsednika obeh klubov: Janez Stergar v imenu ljubljanskega in dr. Božo Grafenauer v imenu mariborskega. Oba sta tudi zasebno povezana s Koroško. Oče Boža Grafenauerja Ludvik Grafenauer je bil rojen v zavedni slovenski družini na Koroškem.

Predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer je v utemeljitvi letošnjih nagrad segel v zgodovino delovanja klubov koroških Slovencev. V Mariboru, v Ljubljani, v Celju in tudi v nekaterih drugih krajih jugoslovanske kraljevine so jih ustanavljali zavedni koroški Slovenci, ki so po plebiscitu leta 1920 zaradi svoje narodne zavednosti, ko so bili zaradi nje ustrahovani, zmerjani kot izdajalci in so ostali brez služb, bežali v Jugoslavijo. Bilo naj bi jih nad tisoč, večinoma učiteljev, duhovnikov, pravnikov, uradnikov in drugih zavednih slovenskih intelektualcev. Klubi koroških Slovencev v Sloveniji, v Mariboru je bil ustanovljen leta 1922, v Ljubljani pa leta 1928, tako že nad 80 let na najrazličnejše načine pomagajo Slovencem na Koroškem. Danes so v ljubljanskem in mariborskem klubu ljudje, ki imajo rodbinske korenine na Koroškem ali so na druge načine povezani z njo. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc pa je povedal, da manjšina, ki nima podpore v matičnem narodu, ne more preživeti, dejavnost klubov koroških Slovencev pa je Republiki Sloveniji lahko vzgled, kako je treba pomagati zamejcem. V tem pogledu je lani sprejet zakon o sodelovanju Slovenije s Slovenci za mejami korak naprej. »Zamejci smo postali enakopravni del naroda, država Slovenija pa je naša zaščitnica pri jezikovni, kulturni, izobraževalni in gospodarski rasti. Z avstrijskimi oblastmi smo se pripravljeni pogovarjati o nerešenih problemih, vendar na osnovi državne pogodbe in odločb ustavnega sodišča, ne pa ob ščuvanju zoper nas in posmehovanju pravni državi. Ko bo letos Slovenija sprejeta v šengensko območje, meja ne bo več. To je priložnost, ki je ne smemo zamuditi, je povedal Grilc. Janez Stergar je v zahvali po prejemu nagrade predlagal organizacijo simpozija o dr. Jošku Tischlerju, saj marsikaj iz njegovega bogatega življenja javnosti še ni znano.