Bambus

Vročina je ubijajoča tudi za cvetoče rože, ki trpijo na vročini in jo nekatere slabo prenašajo. Sploh tiste, ki imajo raje senčnate lege, imajo v koritih dovolj vlažno zemljo, vendar listi in cvetovi visijo uveneli. Težko se branijo pred visokimi temperaturami sploh tam, kjer je veliko asfalta in betona in niti nočni hlad ni dovolj, da bi si opomogle. Tako na Gorenjskem dobro uspevajo tudi marsikatere primorske rastline, ki v vročem poletju pokažejo podobno rast, kot v matičnih predelih.

Ena izmed njih je bambus. To je specifična primorska rastlina, ki jo v posodah ali pa v zavetnih legah najdemo posajene tudi na Gorenjskem. Ker obstaja več vrst bambusa, se moramo odločiti, ko vemo, kam ga bomo posadili: ali v posodo ali v vrt. Povsod nam bo naredil dragocen zelen ambient, ki je lahko lepa kulisa cvetočim rastlinam. Pozebe nam lahko le na izpostavljenih predelih v zelo hudih zimah, ki pa jih pri nas ni več. Bambus zraste v zelo bujno zeleno zaveso, če ga posadimo v propustno in hranljivo zemljo. To je okrasna trava, ki jo je treba obvezno dvakrat na leto dognojiti. Spomladi, ko odžene nove poganjke, in pozno poleti, ko se rastlina dokončno utrdi in dobi tudi olesenele poganjke. Celo poletje pa ga je treba izdatno zalivati. Če liste zvije v tulce, je to znak, da se brani pred neprimernimi pogoji: poleti, ko je preveč sušno in pozimi pred ostrim mrazom. Takoj ko so temperature zanj primerne, so listi normalno odprti. Bambus uporabljamo za okrasne palice, ki imajo dekorativna kolenca ali obroče. Palice so enoletni poganjki, ki v jeseni olesenijo in jih porežemo pri tleh. V cvetličarstvu palice uporabljajo za dekorativne namene kot osnovo za šopke, na katere pritrdijo rože s težkimi cvetovi, največ pa za suhe zimske ikebane, lahko tudi za stenske dekoracije. Bambus nikakor ni primeren, da ga posajenega v posode prezimujemo v toplih zaprtih prostorih. Pozimi počiva in suh notranji zrak lahko povzroči, da ga napadejo pršice in rastlina propade. Torej imejte ga v vrtu, če vam pozimi pozebe, ga spomladi porežite do tal in bo nanovo odgnal. Enkrat bolj bujno, drugič malo manj. Na splošno velja, da se zelo hitro kar preveč razraste in zavzame prevelik del vrta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / sreda, 25. april 2018 / 22:57

Proslavili občinski praznik

Na osrednji slovesnosti ob prazniku občine Šenčur so podelili sedem občinskih priznanj in se ozrli na preteklosti in prihodnost občine.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...