Velik "čekan"

Babji zob (1128 m): Na severozahodnem delu Jelovice iz mogočne planote štrli osamela skalna špica, kar je vrhu tudi dalo značilno ime. Babji zob je dobro viden iz blejsko-radovljiške kotline, z bohinjskih gora, še najbolje morda z regionalne ceste proti Lescam.

Samo ime današnjega izletniškega vrha je zavito v skrivnost, saj naj bi nekoč počivalo v ustih nesrečnega zmaja, a ker se imenuje Babji zob, je morda tudi to edini zob, ki ga je kakšna čarovnica nosila v svojih ustih in strašila po naših krajih.

Jelovica je ena tistih planot, kjer se človek kaj hitro lahko izgubi. Ker je poraščena z gozdom, je zanimiva predvsem na severozahodu, kjer se že spogleduje s preddverjem Julijskih Alp in kjer se prelomi nad Savo Bohinjko. Izhod za današnji vzpon je vas Kupljenik. Ko se peljete z Bleda proti Bohinju, mimo Bohinjske Bele, vas smerokaz usmeri levo navzgor po asfaltirani cesti. Cesta zavijuga in pridobi na višini, oznaka P na zadnjem ovinku na desni strani pa vas opozori, kje je parkirišče.

Pot nadaljujemo, kot nam kažejo smerokaz in markacije, po gozdnem kolovozu. Že po nekaj metrih zagledamo zvonik cerkve sv. Štefana v vasi Kupljenik. Višinske metre pridobivamo na poti skozi gozd, ki nas pripelje do vodnega zajetja, kjer je tudi odcep za jamo pod Babjim zobom. Jame si sami ne morete ogledati, ampak le pod vodstvom vodnika. Mi še kar nadaljujemo po kolovozu, ki nas pripelje do travnika Kovačevec, kjer stoji podrt senik, zraven pa je zgrajena povsem nova hišica. Zavijemo strmo desno navzgor skozi smrekov gozd. Nekaj drevja bo na tej poti podrtega, a debla so zasekana, tako da njihovo prečenje ne predstavlja problema. Prečimo pobočje, levo, ko pa nad seboj zagledamo prve skale, se pot razširi in zavije desno. Strm vzpon nas mimo kubističnih skalnih oblik in zraščenih dreves pripelje do idilične planinice, do travnika Prehodi. Tod se je tisto soboto slišalo motorno žago; gozdarji ali pa kmetje so bili pri nujnih gozdnih opravilih.

S planine nadaljujemo desno in se vzpnemo vse do prepadnega roba, ki mu ostanemo zvesti do konca. Ne nekaj mestih je pot komaj vidna, vendar težav na poti ni. Odpirali se bodo čudoviti razgledi na Blejsko jezero, pa na vasico, kjer smo začeli naš vzpon. Vmes se pot tudi rahlo spusti navzdol in zmotno je tisto prepričanje, da če človek hodi po grebenu, ostaja na isti nadmorski višini.

Zmotno je tudi prepričanje, da je Babji zob tista špička, ki jo vidimo iz daljave. Ne, vrh je nad tisto špičko, na pobočju. Ozek, nezavarovan, z vpisno knjigo in žigom ter čudovito razgledom. Tabla vas opozori, da je dostop na rob na lastno odgovornost. Nemarkanten vrh daje čudovit razgled: od Ratitovca preko Soriške planine, vse do verige Spodnjih Bohinjskih gora. Nasproti je Pokljuka s svojim Galetovcem, ki smo ga obiskali prejšnji teden. In idilična veduta: nad gostimi pokljuškimi gozdovi nam iz ozadja mežika očak Triglav.

Vrnemo se po poti pristopa in preden se usedemo v razgreti jekleni konjiček se naužijmo še lepot na razgledni klopci nad cerkvico sv. Štefana, ki nam odpira pogled na mogočne Karavanke. Pa naj še kdo reče, da doma ni najlepše!