Pohitite na Kubo!

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 1. avgust 2015 / 12:26

Ena od svetovnih novic prejšnjega tedna: ZDA in Kuba sta 20. julija 2015 po 54 letih zelo napetih odnosov ponovno odprli veleposlaništvi v Washingtonu in Havani. Kar je velik korak k normalizaciji odnosov med državama …

Kubo smo že zamudili

Obnova diplomatskih odnosov je bila le prvi korak. Ameriški embargo ostaja, predsednik Obama ga je zaenkrat samo omilil. Najbolj sporna vprašanja med državama so premoženjska, ne ideološka. ZDA zahtevajo vrnitev ameriškega premoženja, ki ga je zaplenila nova oblast po revoluciji. Kubanci zahtevajo med drugim tudi vrnitev vojaškega oporišča v zalivu Guantanamo, ki so ga ZDA pridobile od Kube leta 1903 z izsiljeno pogodbo … Sicer pa nas v tem zapisu ne zanima le zgodovinski in politični okvir kubansko-ameriških odnosov, ampak bolj aktualno stanje na Kubi. Zadnja leta so jo slovenski turisti pogosto obiskovali, razširilo se je tudi namigovanje, da je treba na Kubo pohiteti, dokler je še komunistična in razmeroma poceni. Češ: ko se bo vrnila v kapitalizem, bodo cene priredili ameriškim turistom in bo vse bistveno dražje. Toda: »Na vprašanje, ali je res treba pohiteti na Kubo, da jo vidimo še takšno, kot je bila, lahko v gospodarskem smislu odgovorimo, da je pravzaprav že prepozno. Vsekakor je duh podjetništva na otoku ušel iz steklenice že pred nekaj leti.« Tako meni Borut Uršič, direktor slovenske akademske potovalne agencije Ars longa. Imenovani je že na pol Kubanec. Otok je začel obiskovati kot turistični vodnik, zadnja leta v Havani tudi živi. »Kuba po cenah ni primerljiva z nekaterimi azijskimi državami, kjer lahko preprost obiskovalec ob skromnih zahtevah preživi z nekaj dolarji na dan. Za sobo v zasebni hiši, ki je registrirana za uradno oddajanje tujcem, je treba odšteti od 20 do 30 evrov na noč, odvisno od lege in kakovosti namestitve.« Tudi sicer ta komunistični otok ni oaza zaostalosti. V zdravstvu je mala velesila. »Kuba nima le dobro organizirane zdravstvene mreže doma in udeležbe na misijah v tujini, ampak razvija tudi medicinski turizem in je eden pomembnejših igralcev v latinskoameriški farmakologiji. Pri tej se ne omejujejo le na obsežno produkcijo generičnih zdravil, marveč imajo tudi vrsto priznanih inštitutov, kjer nadvse kreativno iščejo nova zdravila. Posebej poznani so na primer zdravilo, ki ga pridobivajo iz škorpijonovega strupa in je namenjeno onkološkim bolnikom, in tablete PPG, ki so izdelane iz voskov sladkornega trsa in nadvse uspešno nižajo stopnjo holesterola v krvi.« Cigare havanka so slej ko prej zakon. »Za dobro havanko velja, da se mora človeška roka tobaka dotakniti 150-krat. Začne se s sejanjem semena, nadaljuje s presajanjem iz banjic na polje, sledi spremljanje rasti tobaka, paziti je treba, da rastline ne napadejo škodljivci. Če želite posebej dobro ceno, bo tobak rasel pokrit s črno mrežo, da ga ne opeče sonce. Na koncu sledi pobiranje tobačnih listov, sušenje in obdelava v tovarni. Dokler tobačni list ne preide iz polja v sušilnico, je to večinoma moško delo, v sušilnici pa delo prevzamejo ženske. Gojenje tobaka je za razliko od gojenja sladkornega trsa izredno zahtevno. Gojenje trsa je množični posel, v starih časih ste potrebovali predvsem nekvalificirano delovno silo, ki je z mačetami trgala trs in ga kuhala. Pri tobaku je drugače, bolj je podobno vinogradništvu, saj je pobiranje tobačnih listov fino delo. Lastnik plantaže se odloči, katere liste se bo pobiralo kateri dan. Dober pridelovalec tobaka ima liste namreč ločene. Vrhnji listi dajejo ostrino, pikantnost pri kajenju, spodnji listi pa so mehki, svilnati in se uporabljajo za plašček, ovoj cigare. Če na Kubi stopite v trgovino in kupite škatlo odličnih havank, cena ne bo mnogo nižja kot v Ljubljani. A poleg odličnih cigar obstajajo tudi skromnejše, ki so domačinom na voljo po za njih dostopnih cenah v bodegah.« (Vir: MMC RTV SLO) Kakorkoli že: kljub temu da Kuba ni več, kar je bila, jo velja obiskati.

Dmitrij Medvedjev v Sloveniji

Pred nedeljskim obiskom Slovenije in Gorenjske je ruski premier komentiral dejstvo, da se je blagovna menjava Slovenije z Rusijo zaradi sankcij EU zmanjšala za skoraj 40 odstotkov. Dejal je: »Razumemo, Slovenija je članica EU, Nata, ima svoje obveznosti, toda menim, da se ne gre veseliti tega, da naši gospodarstvi skupaj nazadujeta, da se zmanjšuje obseg trgovinskega sodelovanja. Kdaj se bo to končalo? Bomo videli. Načeloma sem optimist, menim, da bo enkrat tega konec.« Res bi bil že čas.

Mir se obrestuje

»Pomembno je bilo pokazati, da se mir obrestuje.« To pa je izjavil nemški podkancler in minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel, ko je takoj po sklenitvi zgodovinskega dogovora med velesilami in Iranom o iranskem jedrskem programu obiskal Teheran. Nauk za Slovenijo?