France dobil službo

Prebujeni France Prešeren bo kot kranjski občinski pod-hišnik skrbel za Prešernov gaj.

Prav te dni se je v slovensko zasneženo jutro po enem letu za nekaj časa spet prebudil naš veliki pesnik dr. France Prešeren. Letos ga ni čakalo nič kaj obetavno stanje. Že navsezgodaj zjutraj mu je na Valu 202 Mihi Šalehar omenjal neke težave s tečajem švicarskega franka in evra, kar je Franceljna precej razburilo, saj je pred leti vzel kredit za nakup staje na Veliki planini, kjer poleti išče ustvarjalni mir, saj ima od mladih rok skupin naročenih precej besedil za nove skladbe. Kredit je bil vezan na »švicarje« in se mu je zdaj pošteno povečal. Ko je opravil pregled svojih financ, je ugotovil, da mu manjka kar precej denarja. »Treba bo dodatno zaslužit,« si je dejal in najprej poiskal posel v svoji stroki. Po mesecu garanja pri odvetniku Franciju Matozu, ukvarjal se je s precej nerazumljivimi zadevami okrog nekih finskih vozov pa zemljiških zadev tam pri taljanski meji nekje, mu je ta za delo plačal tako malo denarja, češ da mu stranka zavlačuje s plačilnimi roki, da se je odločil za pisanje besedil za glasbene skupine. Saj bi pisal za govejo muziko, samo mu je Koseski že prevzel ves posel. Roko na ranjeno srce pa mu tovrstna plehka besedila tudi nikoli niso bila blizu. Zadeva ga je že rahlo vlekla v depresijo. V takih trenutkih se je ponavadi odšel pogovorit sam s seboj na svoj grob v Prešernov gaj. In glej ga vraga (ni tisti iz verza ne vrag le sosed bo mejak), v gaju sreča starega prijatelja, kranjskega občinskega hišnika. Padli sta beseda, dve, telefonski klic, županov ja, in France je bil takoj sprejet v službo občinskega hišnika podizvajalca, z zadolžitvijo urejanje in skrb za Prešernov gaj. Hišnik mu je takoj jel razlagati, da služba ne bo težka, da v gaju ne manjka obiskovalcev, da je precej mladine, s katerimi velja biti v dobrih odnosih, če ne drugega zaradi sem in tja kakšne »đole« ali pa kakšne dobre »drinke«. Kaj pa sta to za eni zadevi, je France vprašal svojega šefa, kranjskega občinskega hišnika. »Ah, Francelj, to je pa današnja mladina. Pejva midva rajš' na kakšnega pelkota al pa dva.«