Obvezno članstvo v Obrtno podjetniški zbornici

Zgodovina nastanka Združenja samostojnih obrtnikov Slovenije je več ali manj znana. Šlo je za prostovoljno združevanje in organiziranje tistega dela malega gospodarstva, ki je bil predvsem iz političnih razlogov odrinjen na rob.

Upoštevaje današnjo izrazoslovje bi rekli, da je šlo za združevanje samostojnih podjetnikov, ki so hkrati tudi delodajalci. Seveda pa je bila številnost dotedanjega prostovoljnega članstva odvisna od rezultatov, ki jih pričakuje članstvo. Ob asistenci političnih botrov je bilo uvedeno obvezno članstvo in s tem zagotovljena udobna eksistenca za »kamarilo«, ki že vsa leta od ustanovitve horizontalno rotira na dobro plačanih funkcijah.

 

Obvezni člani smo ob ukinitvi obveznega članstva v GZS upravičeno pričakovali, da smo s tem rešeni obveznega članstva. Vendar smo se grdo zmotili, saj smo bili takoj vključeni v obvezno članstvo v OZS. V posmeh skoraj vsem obrtnikom in malim podjetnikom je takratni gospodarski minister Vizjak preko TV ekranov moralno poniglavo sporočil, da je iz istih razlogov, kot je članstvo v GZS prostovoljno, članstvo v OZS obvezno, ker da se je večina članov OZS v mnenjski raziskavi odločila za obvezno članstvo. Seveda minister ni sporočil, na kakšnem vzorcu je bila raziskava narejena in kakšen je bil rezultat. Po nepreverjenih podatkih je bila raziskava narejena na vzorcu 800 članov oz. 1,5 odstotka vseh članov. Koga naj se vpraša, je menda odločila OZS.

 

Povsem jasno je, da je bila odločitev politična in ne volja članstva.

 

Sedanji gospodarski minister dr. Lahovnik, ki se je že velikokrat doslej izkazal kot sposoben, pokončen in pravičen politik, je nas podjetnike in obrtnike s stališčem, da se bo potrudil za prostovoljno članstvo, navdal z upanjem, da je lahko tudi politika poštena. Ob upoštevanju, da po Zakonu o kolektivnih pogodbah, po katerem lahko sklepajo kolektivne pogodbe samo organizacije s prostovoljnim članstvom, OZS izgublja vlogo zastopnika svojih članov. V okviru OZS deluje kot prostovoljno združenje Združenje delodajalcev in podjetnikov Slovenije, ki bo zastopalo obrtnike in male podjetnike pri sklepanju kolektivnih pogodb in jih OZS občuti kot konkurenčno združbo, češ da ima omenjeno združenje v svojem programu stvari, ki se podvajajo s programom OZS. Upravičeno se lahko vprašamo, koga potem sploh še zastopa OZS. Delodajalcev ne zastopa, sindikat zaposlenih v obrti in malem podjetništvu tudi ni. Kaj pa potem je? Odgovor bi lahko bil samo, da je osebek, ki je sam sebi namen.

 

Seveda se je na stališče ministra takoj odzvala nomenklatura OZS. Prav vzorčne nesmisle je natrosil predsednik OZS, ko je dejal: »Rušiti OZS bi bilo noro. Kdo bo zastopal male podjetnike, če bo OZS razsuta? »S temi mislimi je pravzaprav priznal, kako podjetniška je zbornica. Odgovor je na dlani, da je zbornica predvsem interes in korist tistih, ki porabijo 17 milijonov evrov na leto, zbranih z obveznim članstvom. Ko nomenklatura OZS utemeljuje obvezno članstvo, navaja, da bodo potem mali podjetniki nezaščiteni in nebogljeni. Kot da so mali podjetniki grupa idiotov, ki brez varuštva OZS ne bi mogli obstajati. Enostaven odgovor na marnje OZS je: Preizkusite se na trgu in se dokažite, tako kot se morajo vsakodnevno dokazovati vsi vaši obvezni člani. Če ste res tako uspešni in potrebni, kot se predstavljate, potem se vam članstvo ne bo osulo in tudi OZS ne razsula.

 

Sicer pa stanje, kakršno imamo na tem področju, lahko imenujemo kot družbo podjetniške sistemske neenakosti. Podjetniki upravičeno pričakujemo, da bo politika to anomalijo odpravila.

 

Jože Novak,

Gorenja vas