Čez Vršič želijo tudi pozimi
Cesta čez Vršič je bila med novoletnimi prazniki zaprta, čeprav je po božiču padlo le malo snega. Z gorenjske strani so jo splužili, ker so na Vršiču obtičali ljudje in avtomobili, s primorske strani pa so jo očistili šele po dvanajstih dneh.
Kranjska Gora – Trentarjem se to zdi nesprejemljivo, na kar so z odprtim pismom nedavno opozorili tudi Ministrstvo za infrastrukturo. »Ne zahtevamo, da se čisti in vzdržuje tudi takrat, ko je to nevarno ali pa nemogoče,« pravijo. »Ob manjših količinah snega pa je smiselno, da je cesta odprta. V Trenti je kar nekaj turističnih nastanitvenih obratov; v Kranjski Gori so ponudili cenejše vozovnice za žičnice za goste, ki bi bili nastanjeni v Bovcu in Trenti, a po zaprti cesti teh gostov do Kranjske Gore pač ne moremo spraviti.«
Problematika odpiranja edine cestne povezave zgornjega dela doline Soče z Gorenjsko in s tem osrednjo Slovenijo je že več desetletij vroča tema, so v pismu ministru za infrastrukturo zapisali Trentarji. »Krajani trideset kilometrov dolge doline postanemo ob zaprtem prelazu neke vrste ujetniki v slepi ulici, od omenjene povezave sta posredno odvisni celotni regiji na obeh straneh Julijcev. Žal pa smo še vedno deležni očitkov, koliko stane državo 'teh nekaj duš' v Trenti«.
Ceste čez Vršič cestni podjetji z gorenjske in primorske strani pozimi načeloma ne plužita, ker bi bilo to pač predrago. Uvrščena je šele v šesti prednostni razred, zato je v zimskih razmerah na njej popolna zapora, zimske službe pa ne izvajajo. Na direkciji za ceste ob tem opozarjajo tudi na izjemno slabe posledice, ki jih za okolje Triglavskega narodnega parka predstavlja soljenje ceste. Poleg tega je na območju pod Vršičem pogosto velika nevarnost snežnih plazov, posebno takrat, ko na snežno podlago zapade nov sneg.
Župan Kranjske Gore Janez Hrovat razume stisko Trentarjev. »Menim, da bi bilo treba v primerih, kakršen je bil nedavni, cesto vsekakor očistiti,« je dejal Hrovat in predlagal, naj se, če bi se našel denar, ob cesti vendarle postavijo lavinske ovire, da je ne bi več tako pogosto ogrožali plazovi. Pluženje in uporaba ceste sta namreč ob večjih količinah snega prenevarna zlasti na odseku pri Ruskem križu, kjer se radi prožijo snežni plazovi, snežna odeja pa je lahko debela do deset metrov, opozarja. »Načrti zanje so bili že narejeni, a se je pred nekaj leti vse skupaj ustavilo. Prav tako, kot se je ustavila obnova ceste čez Vršič.«
Hrovat namreč opozarja, da stanje na cesti ni kritično samo pozimi. »Cesto so dobesedno uničile velike količine soli, posebno od Ruske kapelice naprej. Še nekajkrat bomo imeli vremensko ujmo, pa bo cesta čez Vršič za zmeraj zaprta,« svari Hrovat, ki si prizadeva, da bi se primerno uredil tudi vrh Vršiča. »Takšen, kot je zdaj, ni v ponos ne nam ne Bovčanom. Trideset let že tam niso vrgli niti lopate asfalta, uredili niti ene bankine. Na Vršiču bi morali postaviti vsaj toaletne prostore in urediti informacijsko točko, da bodo ljudje, ki se tu ustavijo, vedeli, kje so.«