Komentar: Tudi višina stolpa je pomembna

Ob današnji navigacijski opremi megla na letališču pravzaprav ne bi smela predstavljati večjih problemov, zato je verjetno dvomljivce že od vsega začetka motila megalomanskost projekta.

Razveljavitev javnega razpisa za gradnjo centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa na Brniku, ki je posledica domnevnih nezakonitosti v postopku izbire izvajalca gradbenih del, je nenadoma ponudila priložnost za premislek: ali Kontrola zračnega prometa v resnici potrebuje nov center in nov kontrolni stolp in v kakšnem obsegu.

 

Kaže, da o potrebnosti investicije sploh ni dileme; če se bo Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana razvijalo v napovedanem tempu, bo po mnenju kontrolorjev in tudi drugih poznavalcev ob sedanjih zmogljivostih kontrole zračnega prometa prišlo do resnih težav pri zagotavljanju varnosti prometa na slovenskem nebu. Center za vodenje in kontrolo zračnega prometa namreč še vedno deluje v kleti stavbe na Kotnikovi ulici v Ljubljani, kjer je tudi sedež državnega podjetja, in nima nobenih možnosti za prostorsko širitev. Enako velja za 25-metrski kontrolni stolp na brniškem letališču, zgrajen v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Nov center in nov kontrolni stolp sta torej iz tega zornega kota nujno potrebna.

 

 

Druga dilema je večja: ali je na brniškem letališču potrebno zgraditi sto metrov visok stolp. S tako višino bi bil tretji najvišji kontrolni stolp v Evropi: za najvišjim na Dunaju (109 metrov) in stolpom na amsterdamskem letališču (104 metri). Večina drugih stolpov dosega višino med 40 in 90 metri, smo lahko izvedeli v zadnjem mesecu. Kaj je torej vodilo projektante, da so si zamislili stometrski »svetilnik«? Poučeni pravijo, da tako višino narekuje izbrana lokacija novega centra za kontrolo zračnega prometa s kontrolnim stolpom. Ker bo stolp stal ob cesti Kranj-Mengeš, kontrolor pa mora s svojega sedeža videti vse površine na letališki stezi, mora ta sedeti na višini 95 metrov, so pokazali izračuni. V določenih krogih so o smiselnosti tako visokega stolpa dvomili že od vsega začetka, kot najpomembnejši argument pa so navedli težave z meglo. Ob današnji navigacijski opremi megla na letališču pravzaprav ne bi smela predstavljati večjih problemov, zato je verjetno dvomljivce že od vsega začetka motila megalomanskost projekta.

 

Kakorkoli že, po odločitvi prometnega ministra Radovana Žerjava bodo poskušali poiskati novo lokacijo za kontrolni stolp, ki bo bližje letališki stezi. Vse lepo in prav, toda takšna odločitev bo zamaknila gradnjo stolpa za nekaj let. Kaj bo zamuda pri projektu pomenila za nadaljnji razvoj prometa na letališču, je že drugo vprašanje.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / / 07:00

Brez gradbenega dovoljenja za dom

Kranjski Gradbinec Gip še vedno ni pridobil gradbenega dovoljenja za dom starejših občanov v Šmartnem, ki ga mora zgraditi do julija 2010.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Mogočni kolos

Prisank ali Prisojnik (2547 m) - Prisojnik oz. Prisank je skalni kolos na levi strani ceste, ko se vzpenjamo na prelaz Vršič. Prava zakladnica zahtevnih poti: Hanzova, Kopiščarjeva, Grebenska, Slovens...

GG Plus / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Temne sence demence

Pogovor z Nevo Železnik o njeni knjigi

Splošno / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Anketa: Letni dodatek za upokojence

Gorenjske upokojence smo povprašali, ali so dobili regres in koliko so ga dobili ter kaj si mislijo o državnem varčevanju pri rekreacijskih dodatkih upokojencev. Večina je dobila nižji regres, enoglas...

Zanimivosti / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Za jubilej novo gasilsko vozilo

Prostovoljno gasilsko društvo Nemški Rovt je minulo soboto praznovalo devetdesetletnico.

Kronika / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Vse več zlorab v elektronskem bančništvu

Nepridipravi z vdori v sisteme elektronskega bančništva izvajajo prikrita prenakazila finančnih sredstev s transakcijskega računa podjetja na druge račune in si tako denar prilastijo.