Odstopil, čeprav ne čuti odgovornosti

Besedilo: Simon Šubic
petek, 7. marec 2008 / 06:00

Srečko Janša je na ministrov poziv odstopil z mesta direktorja Kontrole zračnega prometa, čeprav se ne čuti odgovornega za domnevne nezakonitosti pri razpisu za gradnjo centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa na Brniku.

Sedeminštiridesetletni Kranjčan Srečko Janša sodi med prve žrtve odmevne afere zaradi domnevnih nečednosti pri javnem razpisu za gradnjo novega centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa ter skoraj stometrskega kontrolnega stolpa na brniškem letališču. Kmalu po začetku obsežne kriminalistične preiskave v največjih slovenskih gradbenih podjetjih SCT, Primorje in Vegrad, ko se je že razvedelo, da je glavni osumljenec organov pregona Tomaž Žibert, član razpisne komisije, ki je izbirala graditelja novega kontrolnega stolpa, in uslužbenec Kontrole zračnega podjetja, je prometni minister Radovan Žerjav Janšo pozval, naj zaradi objektivne odgovornosti odstopi z mesta direktorja javnega podjetja Kontrola zračnega prometa. Ministrovemu pozivu, če ne kar zahtevi, Janša sprva ni hotel ugoditi, tako da je odstopno izjavo vladi podal šele po sedmih dneh.

»Nad ministrovim pozivom sem bil presenečen, saj se ne čutim odgovornega za domnevno nezakonito početje osumljenega uslužbenca našega podjetja. Vse postopke pri javnem naročilu posodobitve sistema kontrole zračnega prometa smo vodili korektno in v skladu z zakoni, takoj sem tudi ukrepal proti osumljenim osebam in razveljavil razpis. Zaradi medijskih in drugih pritiskov, ki so bili večinoma povezani s kontrolnim stolpom oziroma njegovo načrtovano višino, sem na koncu ocenil, da je za dobro podjetja bolje, če vendarle odstopim. Takšni projekti zahtevajo polnega človeka in kvalitetno delo, česar pa v opisani situaciji morda ne bi več zmogel,« je obrazložil odločitev o odstopu, ki pa ga mora potrditi še vlada.

Po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike – elektronik je Janša, sicer rojen v Lescah, kjer je tudi odraščal, prvo zaposlitev pred dvajsetimi leti našel v tedanji Iskri Telematiki, zaradi negotove prihodnosti podjetja pa se je leto kasneje prijavil na javni razpis za vodjo tehnične službe – inštruktorja. Tako se je zaposlil v letališki kontroli letenja na Brniku, kjer je bil odgovoren za vzdrževanje vseh radionavigacijskih sredstev v Sloveniji, to je za opremo kontrole zračnega prometa na Brniku in v Portorožu. Po osamosvojitveni vojni in preklicu prepovedi zračnega prometa na slovenskem nebu je sodeloval pri vzpostavitvi slovenskih civilnih letalskih oblasti, tudi kontrole zračnega prometa. Na novo so morali postaviti tudi center za vodenje zračnega prometa, ki je bil pred osamosvojitvijo v Zagrebu. Ker so bili prostori na Brniku premajhni in nefunkcionalni, so center začasno vzpostavili v kleti njihove stavbe na Kotnikovi ulici v Ljubljani, kjer deluje še danes.

V devetdesetih letih je Srečko Janša zasedal različne položaje v upravi za civilno letalstvo, vedno na področju kontrole zračnega prometa, na prelomu tisočletja pa je bil nekaj časa namestnik in kasneje tudi direktor uprave za civilno letalstvo. Ko so leta 2003 sprejeli zakon o zagotavljanju navigacijskih služb, ki je omogočil vzpostavitev neodvisne kontrole zračnega prometa izven državne uprave, je bil najprej imenovan za v. d. direktorja, po vzpostavitvi javnega podjetja pa je junija 2004 postal direktor Kontrole zračnega prometa.

Ironično, javni razpis, ki ga je na koncu spodnesel, je Srečko Janša skrbno načrtoval, zaključiti pa bi se moral ravno v teh dneh. »Glede na to, da smo se hoteli potegovati tudi za evropski denar iz strukturnih skladov, sem k sodelovanju povabil tudi zunanje, neodvisno podjetje, ki ima veliko izkušenj z javnimi naročili. Želeli smo se izogniti morebitnemu kasnejšemu višanju pogodbeno dogovorjene vrednosti investicije in podaljševanju terminskega roka, o čemer so mediji poročali pri nekaterih drugih velikih gradbenih podjetjih. Drugače povedano, s pomočjo zunanjega svetovalca smo iskali dodatne varovalke, ki bi jih vgradili v pogodbo z izbranim izvajalcem gradbenih del, da nas ta kasneje ne bi mogel izsiljevati,« razlaga Janša. Njegove besede so nam kasneje potrdili tudi v ljubljanskem podjetju Praetor, ki je Janši svetovalo pri izvedbi postopka javnega naročanja.

Kljub previdnosti se je razpis na koncu sfižil, a iz povsem drugih razlogov – govori se o podkupovanju, menjavi kuvert s končnimi ponudbami ... »Še tako dobro poznavanje kriznega menedžmenta ali ocene tveganja ne bi moglo predvideti takšnega tveganja, do katerega je v postopku razpisa na koncu prišlo. O tem nisem pomislil niti v sanjah,« pravi Janša, ki do imenovanja novega direktorja Kontrole zračnega prometa (razpis je že objavljen) svoje dosedanje delo opravlja s polnimi pooblastili. Med glavne naloge ta trenutek sodi iskanje druge lokacije za kontrolni stolp, ki naj bi bila po nalogu ministra Žerjava bližje pristajalno-vzletni stezi na brniškem letališču, kar bi znižalo njegovo sporno višino.