Nova ocena: milijon »kubikov«

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 17. februar 2014 / 10:13

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so prvo oceno škode po žledu v gozdovih zvišali že skoraj na milijon kubičnih metrov.

Kranj – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so najprej ocenjevali, da je žled poškodoval od petsto do sedemsto tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, a so oceno po tem, ko se je drevje tudi še v petek in soboto dopoldne lomilo pod težo žleda in snega, zvišali na skoraj milijon »kubikov«. Če k temu prištejejo še več kot sto tisoč kubičnih metrov drevja, kolikor ga je lani novembra poškodoval veter, količina poškodovanega drevja krepko presega milijon kubičnih metrov. Za kako obsežne posledice gre, pove podatek, da so lastniki na tem območju lani posekali 241 tisoč »kubikov« drevja.

Najhuje v enoti Sovodenj

Kot je povedal Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda, je žled najhuje prizadel gozdnogospodarsko enoto Sovodenj, kjer po gozdarskih merilih beležijo najvišjo, četrto stopnjo poškodovanosti gozdov, kar pomeni, da je uničenih več kot 51 odstotkov dreves oz. krošenj dreves. Po oceni gozdarjev je samo v tej enoti čez 300 tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja. Drugo stopnjo poškodovanosti gozdov, kjer je uničenih od 11 do tri deset odstotkov dreves oz. krošenj, ugotavljajo v gozdnogospodarskih enotah Tržič, Kokra, Preddvor, Cerklje, Besnica, Škofja Loka in Poljane, prvo stopnjo poškodovanosti gozdov, v katerih je uničenih do deset odstotkov dreves, pa v ostalih enotah – Jelendol, Jezersko, Zali Log, Železniki in Selca. Med drevesnimi vrstami sta najbolj poškodovani smreka in bukev, ki tudi prevladujeta v lesni zalogi iglavcev oz. listavcev. Tam, kjer je bila teža žledu največja, je ruvalo in lomilo tudi debela drevesa, drugod so najbolj »nastradali« mlajši sestoji, močno pa so bila na udaru tudi drevesa z ekscentrično krošnjo na robu gozda.

Prednost iglavcem in kvalitetnim listavcem

»V zavodu bomo do četrtka, 20. februarja, pripravili natančnejšo oceno škode, ki jo država potrebuje zato, da bo lahko zaprosila Evropsko unijo za pomoč, potlej pa se bomo lotili izdelave sanacijskega načrta, v katerem bomo predvideli ukrepe za sanacijo, ocenili dodatne stroške sečnje in spravila, določili prednostne naloge in časovni načrt izvajanja ukrepov. Za posek in spravilo iglavcev naj bi predvidoma določili rok 15. maj, saj je v poškodovanih in oslabelih gozdovih velika nevarnost, da bi se pretirano razmnožil lubadar, ki v skrajnem primeru lahko povzroči še hujšo katastrofo kot žled,« je dejal Janez Logar, ki je prepričan, da bo sanacija glede na obseg škode verjetno trajala vsaj pet let. V zavodu svetujejo lastnikom, da naj pri spravilu zaradi nevarnosti lubadarja dajo prednost iglavcem, pri tem pa naj se najprej lotijo bolj poškodovanih dreves, medtem ko naj manj poškodovana, a »živa« drevesa, pustijo za kasnejši čas. Pri spravilu listavcev naj dajo prednost ekonomsko zanimivim drevesom oz. kvalitetnim hlodom.

Neprevozne gozdne ceste

Vse gozdne ceste v območju so praktično neprevozne, pri tem pa so med njimi velike razlike – nekatere so povsem zatrpane z drevjem, druge bi lahko že dokaj hi­tro s posekom podrtega drevja usposobili za promet. »Za zagotovitev prevoznosti cest bi potrebovali 2,5 milijona evrov, vendar še ni znano, kdo naj bi za to zagotovil denar,« je dejal Logar in poudaril, da bo očišče­nje in odprtje gozdnih cest prva naloga, ki se je bodo lotili takoj, ko bodo snežne oz. vremenske razmere to dopuščale. Zavod za gozdove bo v kratkem za spravilo »podrtije« izdal odločbe, večinoma bodo to generalne odločbe, vendar pa se lastniki glede na določbe zakona o gozdovih lahko lotijo dela že prej, brez označitve drevja za posek, le revirnega gozdarja morajo o tem obvestiti. O prevoznicah za prevoz lesa še ni nič odločeno, državni zbor obravnava spremembe zakona, ki vključuje tudi predlog, da bi jih zaradi izrednih razmer ukinili do konca aprila prihodnje leto.

»Domačih izvajalcev ob tolikšnem obsegu dela ne bo dovolj, pojavili se bodo tudi tuji. Nisem navdušen nad predlogom, da bi v spravilo vključili tudi brezposelne. To delo je preveč nevarno, še usposobljeni se ga bojijo,« je dejal Logar, ki ob tem neučakane obiskovalce gozdov opozarja, da počakajo na prvi veter, ob katerem naj bi iz dreves popadali odlomljeni vrhovi in veje. Nevarno bo tudi potlej, ko se bo začelo spravilo in bo po gozdnih cestah veliko prometa.