
Lepi izleti vabijo
»Najprej je treba povedati kakšno pohvalno besedo o rmanu (AchilIea millefolium), o skromni in trpežni, hranilni in zdravilni roži, ki jo morda najdete že za cesto, blizu svojega doma in povsod po Sloveniji, povsod po Evropi. Posebno lepo se razraste na srednje visokih traviščih in pašnikih. Rman ni le roža, je rastlina s koški bleščečih rožic, ki se na žilavih steblikah veselo belijo še v suši in prijazno kimajo tudi v pripeki. Vsebuje zdravilne grenčine, olja in kisline. Čaj iz posušenih cvetov pomaga ledvicam, prebavilom, posebno pa je v časteh zaradi lajšanja ženskih bolečin v drobu. Njegova slava je tisočletna in njegovo ime, ob katerem vsi malo zahrestamo, so Slovencem verjetno predali Kelti. Ermanovec (ermanovec ali rman se začenjata z enako zvenečim polglasnikom) je hrib – lahko ga imenujete tudi gora, če vam je ljubše – ki je prav tako poln zdravja in trpkih dišav, zraven pa predvsem izdaten za zdravilno hojo in občudovanje narave. Kdor si hoče pozdraviti dušo s pogledom na eno najlepših kulturnih krajin na Slovenskem, naj poskusi s hojo na Ermanovec in s potepanjem po hribih okoli njega. Ta plemenita deželica – dejansko gre za eno samo zelo raztreseno ozemlje – se imenuje Stara Oselica in gotovo je naseljena že tisoče let. Pohlevna leži med Cerkljanskim in Škofjeloškim hribovjem. Ravnega je v njej malo, vse zemeljsko površje je nagubano in valovito, poševno in strmo, gozdovi se razpirajo v velike jase, na njihovih robovih pa stojijo samotne trdne kmetije. Zaselki so povezani s strmimi, a prevoznimi cestami; tudi z vodovodom, ki je plačan iz evropskih virov.«
»Željko Kozinc je zaščitna znamka kakovostne izletniške literature,« piše na platnici knjige Lepi izleti vabijo in s to trditvijo se moramo strinjati. Gre za nov in reprezentativni izbor njegovih izletov po Sloveniji in v njenem zamejstvu; vseh je 104; 81 jih je predstavil že v seriji Lep dan kliče, a jih je znova prehodil in njihove opise »osvežil«, 23 izletov je čisto novih. Razvrščeni so po pokrajinah, gorenjski so prav na začetku. To pot je izbral te: Begunjščica, Blegoš, Črna prst in Lisec, Dolina Triglavskih jezer, Dovžanova soteska in Štegovnik, Ermanovec, Izvir Nadiže in Zelenci, Mišelj vrh, Peč in Vošca, Prednje Prisankovo okno, Pršivec in Fužinske planine, Sv. Peter nad Begunjami, Tri cerkvice pod Storžičem, Velika Baba, Zejčarjev kostanj. Gornji odlomek je torej z Ermanovca; dve leti sem živel tik pod njim, pa se nisem vedel, po kom se imenuje …