Strategija premalo ambiciozna

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / torek, 20. maj 2014 / 13:11

Dokument o razvojni strategiji občine Škofja Loka 2025+ so v prvo branje dobili občinski svetniki. V razpravi jih je večina ocenila, da so njeni cilji premalo ambiciozni.

Škofja Loka – Strategijo so že predstavili javnosti, tokrat pa je o njej razpravljal tudi občinski svet. Rok Šimenc iz razvojne agencije Sora in samostojna svetovalka Slavka Zupan sta ponovila ključne elemente dokumenta, ki predvideva pet prednostnih osi in v tem okviru več ciljev in ukrepov. Mobilna Loka predvideva zmanjšanje avtomobilskega prometa v mestu in ureditev tega tako, da bo varnejše za pešce. Izboljšali naj bi tudi prometne povezave z Ljubljano, Kranjem in obema dolinama. Pisana Loka ima za cilj privlačno staro mestno jedro in Škofjo Loko z okolico kot prepoznavno turistično destinacijo. Cilji v okviru Modre Loke so povezani z gospodarstvom, ki naj postane bolj konkurenčno, loško okolje pa spod­budno za njegov razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Opredeljuje tudi specializacije, ki naj se usmerijo v lesno in kovinarsko industrijo, kmetijstvo in turizem; razvijali bodo tudi podjetniški razvojni in start-up (pospeševalnik) center. Zelena Loka zagotavlja skrb za naravne vire, zdravo in varno okolje, Zadovoljna Loka pa kakovost in pestrost storitev za občane vseh starosti s poudarkom na oskrbi otrok in starejših v domači občini ter na boljših priložnostih za mlade. Postavljene cilje bi lahko v prihodnjih letih izpolnili s 57 milijoni evrov, od katerih bi jih 23 milijonov skušali pridobiti iz evropskih in drugih virov, preostanek bi zagotavljala občina sama z letnim razvojnim potencialom treh milijonov evrov.

Občinski svetniki so na pripravljavca strategije naslovili precej vprašanj, Zorico Škorc (Glas žensk) je denimo zanimalo, kakšne so stanovanjske kooperative po tujih vzorih, ki jih strategija ponuja kot rešitev stanovanjskih potreb mladih in ali na tem področju na novo ne odkrivamo tople vode. Podžupan Tine Radinja je odgovoril, da gre za švicarski model, ki so ga pred nekaj meseci že predstavili v Škofji Loki. Matej Demšar (SLS) je ocenil, da strategija daje premajhno težo gospodarstvu in kako doseči cilje, ki so povezani z več delovnimi mesti. Skrbi ga tudi, ker se nekateri koncepti med seboj ne ujemajo, denimo samooskrba, ki bi jo dosegli z večjo pridelavo hrane doma, po drugi strani pa za to ni zadostnih kmetijskih površin oziroma jih ovirajo različno protipoplavni ali naravovarstveni režimi. Menil je tudi, da je premajhen poudarek na lesni biomasi kot obnovljivem viru energije, kar poudarja tudi Klemen Štibelj (NSi), ki omenja tudi prenizko zastavljene cilje, vsaj glede delov­nih mest. Janez Dekleva (LDS) in Igor Draksler (SLS) temu dodajata tudi premajhno ambicioznost glede razvoja turizma, saj zgolj podvojitev turističnih postelj v mestu ne bo dovolj, da Škofja Loka postane turistično mesto. Prav je, da ima občina strategijo, pravi Draksler, a treba bi jo bilo nadgraditi, da bodo šli lahko bolj aktivno v boj za nepovratna sredstva. Turizma pa ne more razvijati vsaka vas posebej, je prepričan Marko Murn (Prijatelji Loke), ki vprašuje, kako uspešno se občina medobčinsko povezuje. Ravno turistično, kmetijsko in področje skrbi za starejše po besedah župana Miha Ješeta v strategiji presegajo občinske meje in povezujejo škofjeloško regijo.