Matjaž Meglič

S predelavo do dodatnega dohodka

Matjaž Meglič: »Perspektiva gorenjske prašičereje, ki bi kmetijam zagotavljala dodatni dohodek, je predelava doma zrejenih prašičev v končne izdelke in prodaja na domu.«

Križe – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je pred kratkim v Križah pripravil gorenjsko srečanje rejcev prašičev, ki se ukvarjajo s prašičerejo kot glavno kmetijsko dejavnostjo. Srečanja se je udeležilo deset rejcev. Kot je ob tem povedal kmetijski svetovalec Matjaž Meglič, ki pokriva tudi področje prašičereje, so na Gorenjskem štirje večji rejci prašičev, poleg njih pa je še več manjših. Nekateri obseg reje zmanjšujejo in redijo le toliko prašičev, kot jih lahko sami prodajo. Zadnje čase se na novo pojavljajo rejci, ki prek leta spitajo do dvajset prašičev in jih jeseni prodajo. Redijo jih predvsem na ekološki način, s čimer po­skušajo poiskati tržno nišo. »Trenutno so cene prašičev v rahlem porastu, vendar še zdaleč ne pokrivajo realnih stroškov reje. Klavnice niso pripravljene plačati domačih prašičev dražje, saj je na trgu Evropske unije vse večja ponudba prašičjega mesa, seveda dvomljive kakovosti in po precej nižjih cenah,« pravi Matjaž Meglič in dodaja, da pri nas še ne znamo ceniti kakovosti domačega mesa.

Najpomembnejša letoš­nja novost v prašičereji je ukrep za dobro počutje živali, ki rejcem omogoča, da pridobijo denarno nadomestilo, če pri reji izpolnijo določene nadstandardne pogoje, med katere sodijo večja neovirana talna površina na žival v skupinskih boksih, boljša osvetlitev in boljše prezračevanje hleva, skupinska reja z izpustom, dodatna ponudba voluminozne krme ... »Takšne zahteve lažje izpolnijo na kmetijah, kjer redijo prašiče bolj ekstenzivno ali imajo novejši hlev, pri katerem so že upoštevali višje normative. Rejci na Gorenjskem bi lahko izpolnili vsaj del teh nadstandardnih pogojev, vendar so do ukrepa zaradi še neznanega izvajanja, obveznosti, kontrole in evidenc precej skeptični in se zanj vsaj zaenkrat ne bodo odločili,« pravi Matjaž Meglič in dodaja, da bodo raje počakali na izkušnje iz drugih delov Slovenije. »Če bodo izkušnje dobre, se bodo za ukrep odločili prihodnje leto.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 31. januar 2021 / 14:04

Rudi Šeligo, prerok upanja

Rudi Šeligo (14. maj 1935–22. januar 2004) je bil luč na gori. Po Niku Grafenauerju je bil »autsajder, ki sesuva etablirana merila in cenike, hkrati pa vizionarni elitist, ki na prepričljiv način v...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...