Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posvečeno Marijinemu rojstvu ogledati tudi od znotraj, bi morali po prvotni zamisli blejskega župnika za to odšteli tri evre. V deželici pod Alpami je nastal vik in krik – največja cerkvena ustanova pri nas se bohoti in bogati na vsakem koraku, namesto da bi bila (skladno z rekom) revna kot cerkvena miš – in gospod župnik so od namere odstopili. V slogu nekdanjega Centralnega komiteja, je javnost z namero »klera« opravila hitro in učinkovito. Po drugi strani so se določene stvari vendar spremenile. Denimo, ta, da je cerkvica na Otoku z odlokom iz leta 2002 kulturni spomenik državnega pomena. Kulturno dediščino pa je treba varovati in vzdrževati. Ne glede na to, ali gre za spomenik NOB, za Plečnikovo dediščino ali za cerkveno arhitekturo.

Vsekakor poskus plačila ogleda kulturnega spomenika oziroma kulturne dediščine nacionalnega pomena ni izum Katoliške cerkve na Slovenskem, ampak je uveljavljena evropska in svetovna praksa. (Mimogrede, edini pogoj, ki ga evropska direktiva pri vstopnini za ogled kulturne dediščine predpisuje, so urejene sanitarije in ta pogoj je na Blejskem otoku izpolnjen.) Španci, recimo, so glede služenja s kulturnimi zgodovinskimi atrakcijami pravi mojstri. Enako velja za Italijo, kjer imajo znotraj ministrstva za kulturno dediščino agencijo, nekakšno nadzorno državno službo, ki zagotavlja varne oglede kulturnih spomenikov, v zameno za to pa od turistov pobira vstopnino.

Verjetno ni turista, niti slovenskega ne, ki bi zato, ker mora za ogled stolne cerkve sv. Lovrenca ali cerkve sv. Križa (v kateri je pokopan največji italijanski pesnik Dante Alighieri) ali mojstrovin gotskega slikarja Beata Angelica, ki jih hrani samostan sv. Marka v Firencah, plačati vstopnino, zganjal cirkus. Če bi to komu le padlo na misel, bi v tem kulturnem okolju zelo verjetno veljal za barbara. Očitno je tako, da določena slovenska srenja italijansko (ali špansko ali portugalsko ali grško ali francosko ali hrvaško ali katero drugo) kulturno dediščino meri z enim metrom, domačo pa z drugim. Kar je navadna hipokrizija.

Za razumevanje stanja duha na Slovenskem je zanimiva tudi primerjava med plačilom ogleda kulturnega spomenika in uporabo cestnega omrežja ali parkirišč. Medtem ko določeni »kulturni« krogi brez pripomb preplačajo uporabo avtocestnega križa, zganjajo vik in krik zaradi treh evrov, ki bi jih plačati za ogled baročne cerkvice na Otoku. Enako strpni kot do plačila avtoceste so ti »kulturni« krogi strpni tudi do plačila parkirnine v Bohinju, na Vršiču, v Tolminskem koritu ali do plačila za uporabo ceste na Mangart, ki je javna cesta. Pri čemer se, prvič, sploh ne ve, kam denar od teh pristojbin gre, in drugič, v javnosti velja prepričanje, da navedene parkirnine in cestnino pobira Triglavski narodni park, v resnici pa gre za samovoljne občinske odloke, ki nimajo nobene zakonske podlage in od katerih nima Triglavski narodni park, nič. Kaj naj človek na vse to reče? Da še vedno živimo na kulturnem robu evropske zgodovinske dediščine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 8. september 2020 / 16:34

V Preddvoru so se tretjič zbrali prvi posredovalci

Na tretjem srečanju prvih posredovalcev je šestnajst ekip iz vse Slovenije tudi tekmovalo. Zanimanje za sodelovanje na srečanju izrazili tudi prvi posredovalci iz Hrvaške in Bosne.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:46

Nov svet spajanja

Danijel Galjot je spisal knjižico oziroma priročnik, v katerem ljudem predstavi džin, njegovo spajanje z jedmi in tudi nekatere recepte za »gin twiste«, kot on poimenuje vse mešane pijače z džinom, ki...

Kamnik / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:37

Ideja o letnem sankališču razburja Kamničane

Nekatere občane je močno razburila domnevna namera družbe Velika planina, ki naj bi na planini postavila poletno sankališče in jeklenico za spust, t. i. zipline. Turistom moramo ponuditi aktivnosti, p...

Železniki / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:37

Nove učilnice v mansardi

Občina Železniki se poteguje za državna sredstva, s pomočjo katerih želi v Osnovni šoli Železniki urediti dodatne učilnice in tako omiliti prostorsko stisko. Razpis za izvajalca del že poteka.

Zanimivosti / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:27

Pokal Vitranc dobrodelen

Jubilejni Pokal Vitranc bo minil brez gledalcev na prizorišču, z navijanjem pa boste lahko pomagali športnikom, ki so se znašli v stiski.

GG Plus / ponedeljek, 8. marec 2021 / 16:24

Franc Hribar, prvi redni profesor za patologijo

V Lipljah pri Kamniku se je 4. marca 1895 rodil patolog Franc Hribar. Bil je prvi redni profesor za patologijo v Sloveniji. Patologijo je v Sloveniji uveljavil kot osnovo klinične medicine in zanjo...