Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posvečeno Marijinemu rojstvu ogledati tudi od znotraj, bi morali po prvotni zamisli blejskega župnika za to odšteli tri evre. V deželici pod Alpami je nastal vik in krik – največja cerkvena ustanova pri nas se bohoti in bogati na vsakem koraku, namesto da bi bila (skladno z rekom) revna kot cerkvena miš – in gospod župnik so od namere odstopili. V slogu nekdanjega Centralnega komiteja, je javnost z namero »klera« opravila hitro in učinkovito. Po drugi strani so se določene stvari vendar spremenile. Denimo, ta, da je cerkvica na Otoku z odlokom iz leta 2002 kulturni spomenik državnega pomena. Kulturno dediščino pa je treba varovati in vzdrževati. Ne glede na to, ali gre za spomenik NOB, za Plečnikovo dediščino ali za cerkveno arhitekturo.

Vsekakor poskus plačila ogleda kulturnega spomenika oziroma kulturne dediščine nacionalnega pomena ni izum Katoliške cerkve na Slovenskem, ampak je uveljavljena evropska in svetovna praksa. (Mimogrede, edini pogoj, ki ga evropska direktiva pri vstopnini za ogled kulturne dediščine predpisuje, so urejene sanitarije in ta pogoj je na Blejskem otoku izpolnjen.) Španci, recimo, so glede služenja s kulturnimi zgodovinskimi atrakcijami pravi mojstri. Enako velja za Italijo, kjer imajo znotraj ministrstva za kulturno dediščino agencijo, nekakšno nadzorno državno službo, ki zagotavlja varne oglede kulturnih spomenikov, v zameno za to pa od turistov pobira vstopnino.

Verjetno ni turista, niti slovenskega ne, ki bi zato, ker mora za ogled stolne cerkve sv. Lovrenca ali cerkve sv. Križa (v kateri je pokopan največji italijanski pesnik Dante Alighieri) ali mojstrovin gotskega slikarja Beata Angelica, ki jih hrani samostan sv. Marka v Firencah, plačati vstopnino, zganjal cirkus. Če bi to komu le padlo na misel, bi v tem kulturnem okolju zelo verjetno veljal za barbara. Očitno je tako, da določena slovenska srenja italijansko (ali špansko ali portugalsko ali grško ali francosko ali hrvaško ali katero drugo) kulturno dediščino meri z enim metrom, domačo pa z drugim. Kar je navadna hipokrizija.

Za razumevanje stanja duha na Slovenskem je zanimiva tudi primerjava med plačilom ogleda kulturnega spomenika in uporabo cestnega omrežja ali parkirišč. Medtem ko določeni »kulturni« krogi brez pripomb preplačajo uporabo avtocestnega križa, zganjajo vik in krik zaradi treh evrov, ki bi jih plačati za ogled baročne cerkvice na Otoku. Enako strpni kot do plačila avtoceste so ti »kulturni« krogi strpni tudi do plačila parkirnine v Bohinju, na Vršiču, v Tolminskem koritu ali do plačila za uporabo ceste na Mangart, ki je javna cesta. Pri čemer se, prvič, sploh ne ve, kam denar od teh pristojbin gre, in drugič, v javnosti velja prepričanje, da navedene parkirnine in cestnino pobira Triglavski narodni park, v resnici pa gre za samovoljne občinske odloke, ki nimajo nobene zakonske podlage in od katerih nima Triglavski narodni park, nič. Kaj naj človek na vse to reče? Da še vedno živimo na kulturnem robu evropske zgodovinske dediščine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 18. september 2011 / 07:00

Nadškofiji doslej vrnili manj kot polovico zemljišč

Novembra bo minilo dvajset let od uveljavitve zakona o denacionalizaciji, zahtevek ljubljanske nadškofije za vračilo 21 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov na območju radovljiške upravne eno...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 27. marec 2023 / 18:33

Negujejo spomin na generala Rudolfa Maistra

Na nedavni skupščini Društva generala Rudolfa Maistra Kranj so dr. Iztoku Puriču in mag. Janezu Tavčarju podelili zlata znaka združenja Maistrovih društev.

GG Plus / ponedeljek, 27. marec 2023 / 18:20

Samo smučka je bila ves čas pred mojimi očmi

Inženir Andrej Robič se je kot dolgoletni vodja Elanovega razvoja vse življenje ukvarjal s smučanjem. Bil je tisti, ki je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prišel na idejo o oblikovanju takšn...

Kultura / ponedeljek, 27. marec 2023 / 18:18

Na poti k novemu kulturnemu modelu

V želji prisluhniti ustvarjalcem v kulturi v lokalnih skupnostih bo vodstvo ministrstva za kulturo v mesecu in pol obiskalo vseh dvanajst regij po Sloveniji. Minuli petek je gorenjski regionalni posve...

Kranj / ponedeljek, 27. marec 2023 / 18:09

Prejeli certifikat Voda iz pipe

Med nosilci certifikata Voda iz pipe je po novem tudi Zavod za turizem in kulturo Kranj. Prevzeli so ga v torek na dogodku Turistični vodni dan v kranjski Kovačnici.

Žiri / ponedeljek, 27. marec 2023 / 18:09

Spomine zbrali na razstavi

Letošnje praznovanje »srebrne« obletnice delovanja Vrtca pri sv. Ani v Žireh so pospremili tudi z razstavo »S sveto Ano že 25 let« v Galeriji v zvoniku cerkve sv. Martina.