Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-François Mourier je na francoski rezidenci v Ljubljani v imenu ministra za nacionalno izobraževanje z redom vitezinje akademskih palm odlikoval profesorici Marijo Vreček Sajovic (na sliki levo) in Hildo Zalokar. / Foto: Vasja Doberlet

Mlade navdušujeta za učenje francoskega jezika

Profesorici francoskega jezika Hildo Zalokar in Marijo Vreček Sajovic je francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-François Mourier prejšnji mesec odlikoval z redom vitezinj akademskih palm, saj sta obe veliki ljubiteljici francoščine, to ljubezen pa na različne načine prenašata tudi na mlade.

Odlikovanje vitezov in vitezinj akademskih palm ima že dolgo zgodovino, saj ga je že leta 1808 uvedel Napoleon. Z njim nagradijo tako Francoze kot druge, ki nekaj dobrega naredijo za sloves Francije. Med njimi sta od lanskega decembra tudi profesorici Hilda Zalokar in Marija Vreček Sajovic, ki sta dobili odlikovanje za promocijo francoske kulture in jezika v Sloveniji.

»To je priznanje, pod katerega sta podpisana francoski minister za šolstvo in premier, predlagatelj pa je bil Francoski inštitut v Sloveniji,« pojasnjujeta letošnji nagrajenki, ki sta obe še kako povezani s Kranjem.

Po francosko že osnovnošolci

Hildi Zalokar je v svoji učiteljski karieri na Osnovni šoli Orehek uspelo priv­zgojiti učencem ljubezen do francoskega jezika. Čeprav je že šest let upokojena, pa je še vedno zelo aktivna tako v Slovenskem društvu učiteljev francoskega jezika kot pri pripravi festivala francoskega gledališča.

»Priznanje mi ogromno pomeni, pomeni mi to, da sem delala prav. Z učenjem francoščine v osnovni šoli nisem začela le prva v Kranju, temveč v Sloveniji, saj je bila Osnovna šola Orehek prva osnovna šola, ki je uvedla francoščino kot izbirni predmet. Prej je bila francoščina na šoli kot interesna dejavnost,« pravi Hilda Zalokar, ki je s svojim navdušenjem za francoski jezik hitro prepričala tako učence kot starše.

»Odziv je bil res enkraten, otroci so bili navdušeni, starši večina tudi. Le nekatere starše je skrbelo, zakaj francoščina, ne nemščina, ki je bolj koristna. Vendar so tudi starši kmalu izgubili nezaupanje, saj je bilo učenje francoščine otrokom všeč. Posebno navdušeni so bili nad gledališčem,« pojasnjuje Hilda Zalokar, ki je nato poskrbela tudi za organizacijo francoskih festivalov v Kranju, ki so namenjeni osnovnošolcem.

»Ko otroke navdušiš za določeno stvar, ti radi sledijo. Hitro so ugotovili, da francoščina ni tako težak jezik, kot se mnogi bojijo. Zdi pa se mi pa pomembno, da otroke čim prej spoznaš s tujim jezikom, da jim ga približaš skozi igro, glasbo in petje,« tudi pravi Hilda Zalokar, ki je kar nekaj svojih učencev navdušila za francoščino, ena od učenk se je celo odločila za študij francoščine, veliko pa jih skuša pridobljeno znanje vsaj vzdrževati.

Francoščina je prekrasen jezik

Ena tistih, ki jo je francoščina navdušila v srednji šoli, pa je Marija Vreček Sajovic. »Obiskovala sem gimnazijo v Škofji Loki, moja profesorica pa je bila Nada Triller. Že takoj sem se zaljubila v francoščino in hitro sklenila, da bom profesorica francoščine. Tudi mene so straši prepričevali, da je koristneje znati nemški jezik, tako da sem se nato odločila, da bom študirala nemščino, ob njej pa obvezno še francoščino. Zame je pač francoščina prekrasen jezik in že med študijem sem delala kot vodič po Franciji,« pravi Marija Vreček Sajovic, ki si je tudi po končanem študiju želela delati nekaj, kar bi bilo povezano s francoščino.

»Ko sem se zaposlila na kranjski ekonomski šoli, sem začela kot profesorica nemščine. Ves čas pa sem si želela, da bi mlade lahko poučevala tudi francoščino, in imela sem srečo, ker je ravnateljica šole Marija Simčič imela za to velik posluh. Po njeni zaslugi smo kot prvi v Sloveniji na strokovni gimnaziji kot drugi tuj jezik uvedli francoščino,« pojasnjuje Marija Vreček Sajovic, ki je najprej francoščino na gimnaziji poučevala fakultativno, med svojimi dijaki pa se spominja tudi Mitja Okorna, znanega režiserja.

»Ko sem se na šoli začela ukvarjati tudi s francoščino, so me povabili na izmenjave, ki jih ima kranjska občina s francoskim La Ciotatom. Prvo leto sem šla s profesorjem Viktorjem Jesenikom, ki je bil, lahko rečem, oče pobratenja med Kranjem in La Ciotatom in me je vpeljal v izmenjave med dijaki Kranja in La Ciotata. Kasneje sem vodila tudi razne delegacije in bila prevajalka. Letos smo praznovali že petinpetdeset let pobratenja,« pravi Marija Vreček Sajovic, ki je vesela, da so se dijaki prej ekonomske in sedaj Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju dobro odzvali na učenje francoščine.

Znanje francoskega jezika je vedno bolj koristno

»Dijaki so se v začetku kar malce bali učenja francoščine, saj so vedeli, da je jezik težak. Vendar smo jih skozi razne projekte, tudi z možnostjo obiskovanja Francije in nastopi na prireditvah, skušali navdušiti, da so se odločili za učenje. Tako se še sedaj vsako leto trudimo, da dijake, ki se vpisujejo za našo šolo, motiviramo za učenje francoščine. Zlasti zadnja leta se nam zdi to zelo smiselno, saj če želijo službo v Evropski uniji, v Bruslju, je to potrebno. Tudi na Francoskem inštitutu pri nas imajo zadnja leta ogromno povpraševanja po tečajih francoščine za uradnike, ki se želijo zaposliti v evropskih inštitucijah. Zato želimo mlade prepričati, da se splača učiti tudi francoščino,« pravi Marija Vreček Sajovic, ki je vesela, da se na njihovi gimnaziji vsako leto nekaj dijakov odloči opravljati tudi maturo iz francoskega jezika, nekateri se tudi odločajo za študij francoskega jezika, nekaj jih je tudi že doštudiralo in so odšli v tujino.

»Nekateri živijo v Franciji, v Švici in drugje, in ko se vračajo domov mi večina pove, da imajo lepo spomine na učenje francoščine in da jim ni žal, da so se odločili za francoščino,« tudi pravi Marija Vreček Sajovic, ki je prav tako kot Hilda Zalokar zelo aktivna v Slovenskem društvu učiteljev francoščine, ki ima vsako leto veliko različnih projektov.

Mladi sledijo učiteljem

»Na naši šoli imamo vsako leto konferenco slovenskih učiteljev francoskega jezika, ki je bila lani prvič tudi mednarodno obarvana, saj sta se je udeležila tudi dva avstrijska kolega. Čez dve leti načrtujemo, da bi konferenco učiteljev francoščine skupaj z Avstrijci naredili v Celovcu. Prav tako vsako leto pripravljamo tekmovanja v francoščini tako za osnovnošolce kot srednješolce, pripravljamo Frankofonski festival, skratka skrbimo, da bi mladi vzljubili francoščino,« tudi pravi Marija Vreček Sajovic, ki je prepričana, da je ljubezen do tujih jezikov treba otrokom privzgojiti čim prej.

S tem se še kako strinja tudi Hilda Zalokar, ki je s svojo energijo in ljubeznijo do francoščine še vedno koordinatorka Frankofonskega festivala, pri tem pa sodeluje tudi s profesorji na Osnovni šoli Orehek. »Tudi po mojem odhodu je francoščina na osnovni šoli na Orehku ostala, žal pa se sedaj profesorji hitro menjajo, kar pa za otroke ni dobro. Mladi še vedno sledijo učiteljem,« razmišlja Hilda Zalokar, ki pri Slovenskem društvu francoskega jezika vodi tudi projekt Berimo francosko za osnovne šole. »Društvo je namreč prevzelo tako bralno značko za osnovne šole kot državna tekmovanja. Čeprav nas je v upravnem odboru le sedem, imamo vrsto projektov in ponosni smo, da imamo za bralno značko vsako leto kar sedemsto prijavljenih osnov­nošolcev iz cele Slovenije,« dodaja Zalokarjeva.

Kranjska občina med najnaprednejšimi

»Zelo pomembno je, da otroci že v osnovi šoli dobijo posluh za jezik, da slišijo melodijo jezika, zato ideje o ukinjanju izbirnih vsebin niso dobre. Otrokom vsako znanje kasneje zelo koristi in v srednji šoli hi­tro opazim, kdo od otrok ima posluh in veselje do jezika, do francoščine, kdo ima že nekaj predznanja. Prav zaradi posluha za jezik bi bilo dobro, da bi imeli tudi po televiziji več francoskih oddaj, pa naj bodo risanke ali kaj drugega,« pravi Marija Vreček Sajovic, Hilda Zalokar pa dodaja: »Če seveda odštejmo Ljubljano, je prav kranjska občina tista, ki v zvezi s francoščino skrbi za popularnost francoskega jezika, pa naj gre za učenje v šolah kot Frankofonski festival, pa tudi dolgoletne stike s Francijo, z njihovimi šolami in društvi. Skratka dogaja se in se še bo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / četrtek, 16. maj 2013 / 14:36

Astmo ima 14 odstotkov šolskih otrok

Astma je najbolj pogosta kronična bolezen otrok v državah z zahodnim načinom življenja. V Sloveniji ima astmo okrog 14 odstotkov šolskih otrok, so sporočili iz UKC Ljubljana. Raziskave kaž...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / četrtek, 8. januar 2009 / 07:00

Župan obdaril brezdomce

Po podatkih centra za socialno delo je v Kamniku pet brezdomcev, še več je takšnih prostovoljno.

Nasveti / četrtek, 8. januar 2009 / 07:00

Ustvarjalnost matere Narave

Spodmoli v Sočergi (410m) - S snegom prekrita Gorenjska in nizke temperature so pogosto razlog, da gremo tudi pozimi na Primorsko. Če ujamemo dan, ko ne piha burja in sije sonček, je pred nami lahko č...

Zanimivosti / četrtek, 8. januar 2009 / 07:00

Pomoč Natovim silam

Kranj – V vojašnici v Kranju je bila v ponedeljek slovesnost ob primopredaji dolžnosti Natovih odzivnih sil (NRF) med 11. in 12. enoto v pripravljenosti Slovenske vojske (SV). Pr...

Nasveti / četrtek, 8. januar 2009 / 07:00

Lahke jedi za ponovoletne dni

Med novoletnimi prazniki smo jedli preveč, zato z zdravo prehrano poskrbimo za očiščenje organizma.

Nasveti / četrtek, 8. januar 2009 / 07:00

Kisla repa

Kisla repa prav tako kot kislo zelje najbolj prija v pozni jeseni in pozimi, še posebej zato, ker je zelo bogata z vitaminom C.