Ko so ob tisočletnici obnavljali Loko
Z letošnjimi Dnevi evropske kulturne dediščine zaznamujemo sto let organiziranega varstva nepremične dediščine. V Škofji Loki se ob tem z razstavo fotografij Petra Pippa spominjajo obnovitvenih del, ki so potekala v letih 1972–1973 ob pripravah na praznovanje tisočletnice Loke.
V Škofji Loki spoštujejo kulturno dediščino, kar je videti tudi ob obnovi srednjeveškega mesta, ki poteka v skladu z zgodovino na eni in sodobnimi bivalnimi standardi na drugi strani. Mestni trg je s hišnimi pročelji že dodobra urejen, v kratkem bodo začeli tudi z ureditvijo severnega dela starega mestnega jedra, ki bo potekalo po nagrajeni natečajni rešitvi, obsežnejšo obnovo pa je pričakovati potem, ko bo zgrajena obvoznica in se bo glavni tranzitni promet umaknil iz mesta, je ob Dnevih evropske kulturne dediščine dejal škofjeloški župan Miha Ješe. Velikih obnovitvenih posegov pa je bila Loka deležna ob pripravah na tisočletnico, v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je imelo srednjeveško mesto zelo prosvetljenega in prodornega župana Zdravka Krvino.
Velika restavratorska dela je s svojim fotografskim aparatom vestno beležil Peter Pipp in svoje fotografije ob dnevih kulturne dediščine razstavil v občinski galeriji, hkrati pa predvajal tudi film, ki ga je o obnovi Škofje Loke leta 1973 posnela takratna TV Ljubljana. Kako se avtor razstave 1040 let Škofje Loke, spomin na restavriranje Loke ob njeni tisočletnici spominja teh dogodkov?
»Bil sem v službi pri stanovanjskem podjetju Lokainvest in bil kot mlad referent zadolžen za spremljanje obnove škofjeloških hiš, ki je potekala pod strokovnim vodstvom profesorja Milana Železnika. Ko sem ga spremljal pri njegovem delu, skupaj z njim plezal po odrih in poslušal njegove zanimive pripovedi, sem se celo navdušil za zgodovino, ki je prej nisem maral. Obnovo sem spremljal s fotografskim aparatom in pri tem je nastalo okoli tisoč negativov, ki sem jih vestno spravil, češ čez sedem let vse prav pride. No, pa je prišlo prav po štiridesetih letih, ko o takratnem obnavljanju Loke razstavljam štirideset fotografij. Takratna Loka se precej razlikuje od današnje, nekatere hiše so nerazpoznavne. Takrat pa se niso obnavljale le fasade. Čisto do temeljev so rekonstruirali Kapucinski most, odkrili (in potem spet zakrili) so Poljanska vrata pri današnji upravni enoti, porušili so park na Grabnu in ga speljali tako, kot ga vidimo danes. Slednje Ločanom ni bilo najbolj po volji, park je bil priljubljeno shajališče meščanov, zlasti mladih zaljubljencev. Kakšna je bila Loka tedaj in kako se je spreminjala z obnovo, kažejo razstavljene fotografije. Ohranil se je tudi načrt obnove.«
Peter Pipp je imel poleg fotoaparata tudi kamero in je o Loki pred štirimi desetletji posnel nekaj filmskega gradiva, zanimivega tudi zato, ker v njem »nastopajo« takratni zanimivi Ločani. »Na filmski trak sem v gibanju ujel tudi profesorja Planino, ko se na ponedeljek zjutraj odpravlja v Ljubljano,« se Pipp dotakne zanimivega detajla. Veliko lepih besed pove o vodji obnove, profesorju Železniku, ki se je o obnovi hiš veliko pogovarjal z lastniki, se o podrobnostih posvetoval z vsakim posebej in jih spodbujal, da mu pomagajo s starimi fotografijami. Bil je izredno prijeten in zato med meščani priljubljen človek, prav tako pri delavcih. Peter Pipp je presnel in ohranil tudi posnetek televizijske oddaje, v kateri novinarka TV Ljubljana Breda Kovič z Milanom Železnikom govori o obnovi Loke. Ko je pripravljal razstavo, je želel izvedeti tudi kaj o avtorici te oddaje. Na slepo je poklical na številko v telefonskem imeniku in našel Bredo Kovič, danes 83-letno gospo, ki se je še vedno spominjala profesorja Železnika in restavriranja Škofje Loke ter bila vesela klica iz mesta, v katerega je zaljubljena.