Raubarski cesar

Igor Torkar, Raubarski cesar, Modrijan, Ljubljana, 2013, 232 strani, 15 evrov, www.modrijan.si

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in dogajanja so bila ista; niso se spremenila imena vasi, domačij, področij in ljudi. Iz Tavčarjevih pripovedi (Kuzovci, Holekova Nežika, Kako se mi ženimo, Grajski pisar in Kočarjev gospod) je izbrskal junake in prizorišča, spletel nov venček zgodb o ljubezni, verovanju, sovraš­tvu in delu. Iz ljubezenskih zgodb: Holekove Nežike in Erazma, Franjice in Jurija, županove Lenke in kuzovca Petra Smuka je nastala osnovna zgodba o ljubezni med Raubarskim cesarjem in Karlučanovo Lenko; mes­tni škric Erazem pa je ostal praznih rok ... Raubarski cesar je bil otrok, prijatelj in ljubica Igorja Torkarja v Poljanah. Z njim se je stopil s poljansko druščino in iz Poljancev izvabil najboljše, kar so bili v gledališču sposobni. Predvsem pa je ustvaril zgodbo in vzdušje, o katerih se pletejo nove zgodbe in neverjetno lepi spomini.«

Gornji stavki Andreja Šubica so iz knjige, ki je zelo poljanska. Izšla je ob stoletnici rojstva pisatelja Igorja Torkarja (1913-2004), ki ni bil Poljanec, a je v Poljanah in s Poljanci preživel veliko časa kot aktivni vikendaš. Z domačini se je povezal zlasti v gledališkem projektu Raubarski cesar. Igra, napisana in odigrana v poljanščini, je bila uprizorjena dvakrat, obakrat v več ponovitvah: 1973 v Poljanah in 1977 kot abonmajska predstava na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani – s poljansko zasedbo, seveda. Dokumentirana je na filmu, videli smo jo na TV Slovenija. Besedilo igre je prvo v tej knjigi, sledi pet Tavčarjevih povesti in spremni besedi urednika knjige Andreja Šubica (poljanskega kulturnika in loškega zdravnika) in Torkarjeve hčerke Mojce Šuklje. Poljanska je knjiga tudi zaradi ilustracij Maje Šubic in oblikovanja Nives Lunder in, ne nazadnje, zaradi založnika – Poljanca Branimirja Nešovića, direktorja in las­tnika založbe Modrijan v Ljubljani. Raubarski cesar je bil že prej del poljanske kulturne dediščine, zdaj se je ta opus prav lepo zaokrožil in si postavil knjižni spomenik. Mojca Šuklje čisto na koncu izpostavi tudi aktualno ost knjige, najde jo v Lenkinih besedah gospodu Erazmu: »Zdej vidm pa tud dobar viem, de sa dons ledje, ke nuosjo čarne pa na riep uriezane sukne, vieč raubari ket Pieter Smuk, ke ga mam za poštenga raubarja.« Res: živimo v času, ko so nepošteni raubarji povsem prevladali nad poštenimi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 11. oktober 2016 / 11:53

Tretje Razkrite roke

Jesenice – Na Jesenicah se začenja projekt Razkrite roke 3, tokrat s podnaslovom Humani in poslovni uspehi. Projekt je namenjen ranljivim skupinam ljudi, predvsem priseljencem in invalidnim osebam,...

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Kranjski vrtci so najdražji

Zaradi visoke nagrade ravnateljici Kranjskih vrtcev za delovno uspešnost smo naredili primerjavo cen vrtcev v Kranju, na Jesenicah in v Radovljici.

Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Še večja knjižnica

Svetniki so soglašali s povečanjem površine za novo Osrednjo knjižnico Kranj v prostorih Globusa. Odprtje naj bi bilo konec leta 2008.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Izjemna udeležba kolesarjev na maratonu Mirka Krakerja

V nedeljo, 20. maja, je potekal že 4. kolesarski maraton Kranj–Jezersko v organizaciji Kolesarskega kluba Sava in Zavoda za turizem Kranj. Lepo vreme je prav gotovo pripomoglo k izjemni udeležbi ko...

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Študentov je vse manj

Letošnji odziv za vpis na fakultete je bil zanimiv. Podatki so pomembni tako za tiste, ki boste letos postali študentje, kot tudi za tiste, ki se vam to obeta v prihodnjih letih.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Slava narodu in Ozari

Akademska folklorna skupina Ozara s Primskovega se je ob 55-letnem jubileju vrnila v čas čitalnic in pripravila Veliko besedo, s plesom, petjem, recitacijo, vznesenimi besedami ...